Simbol skromnosti: novi papamobil

Dacia duster: S posebnimi prilagoditvami je ljudska znamka vstopila v vatikanski vozni park

Objavljeno
13. december 2019 12.00
Posodobljeno
13. december 2019 12.00
Dacia duster je najnovejši v seriji papamobilov. Foto Dacia
Renault ni prvi avtomobilski proizvajalec, ki kateremu od poglavarjev Rimskokatoliške cerkve poklanja avtomobil. A vendarle je poteza zanimiva, saj gre v tem primeru za njihovo nizkocenovno, skoraj bi ji lahko rekli ljudsko znamko Dacio in enega njenih dveh najbolje prodajanih modelov – dacio duster.

To je športni terenec ne prevelikih mer (dolžina je 4,3 metra), ki so ga v duhu papamobila pričakovano nekoliko prilagodili. Seveda je bele barve, tudi svetlo rjava (bež) notranjost ne preseneča. Ima pet sedežev, izstopa pa še posebej udobna zadnja sedežna klop. V dusterja so vgrajene posebne rešitve, s katerimi so ga prilagodili specifični uporabi: velika steklena streha, odstranljiva steklena zaščita, za tri centimetre nižja oddaljenost vozila od tal za lažji vstop in dodatni podporni elementi.
Pri nemški reviji Auto Motor und Sport so bralce vprašali, ali je takšno vozilo primerno za papeža ali pa bi bilo zanj primerno le najboljše, kar zmore avtomobilska industrija, in večina sodelujočih v anketi je menila, da je duster kar v redu.

image
Najnovejši avtomobil papeža. Foto Dacia


Nemci so s to anketo malce namignili, da je v preteklosti za papeža avtomobile pogosto izdelovala njihova najbolj prestižna znamka Mercedes-Benz, npr. predelanega hibridnega terenca razreda M ali pa posebej urejenega mercedesa G.
Prvega mercedesa za takratnega papeža Pija XI. so pripravili že daljnega leta 1930, to je bil model nürburg 460 pullman. Tudi ko je denimo papež Pavel VI. leta 1965 prišel na obisk v Ameriko, so mu za prevoz pri karoseristu Lehmann-Petersonu izdelali posebno limuzino. Vendar pa sveti oče povsem uradnega avtomobila sploh ni imel vse do konca 70. let prejšnjega stoletja, tudi danes v Vatikanu nikoli ne govorijo o papamobilu.

image
Zelo prepoznavno papeževo vozilo je predelani mercedes M z izstopajočo pokončno kabino. Foto Reuters


Na slovesnostih v Vatikanu so papeža nekoč prenašali s prenosnim stolom (sedia gestatoria), ki ima tisočletno zgodovino. Prvi naj bi se temu odrekel pri ljudeh nadvse priljubljeni Janez Pavel II., čeravno menda že njegovemu predhodniku takšno prenašanje ni bilo všeč. Za papežev prevoz med verniki je bil odtlej primaren avtomobil oziroma vsaj neke vrste motorno vozilo. Janez Pavel II. se je npr. med obiskom po rodni Poljski peljal v predelanem manjšem tovornjaku FSC Star podjetja iz tamkajšnjega kraja Starachowice. V zelo tovornjaškem slogu je npr. deloval zanj predelani britanski leyland constructor, ki je tehtal 24 ton. Pogosto so že v tistih časih za njegov prevoz uporabljali takšne ali drugačne terenske modele.

image
Eno najbolj orjaških vozil, ki so jih pripravili za papeža, je bilo leyland constructor. Foto Wikimedia


O vrednosti se ne govori

Po tistem, ko je bil leta 1981 nanj v odprti in dotlej priljubljeni Fiatovi campagnoli izveden atentat, so veliko več pozornosti namenili varnosti. Tako je bil npr. prej omenjeni mercedes razreda M pripravljen s posebno, v zrak dvignjeno stekleno kabino, da papeža verniki dobro vidijo, seveda pa ima ta neprebojna stekla in za kabino pripravljen poseben dovod kisika; vanjo se vstopa od zadaj, skozi pokončna vrata in do njih prek izvlečnih stopnic.
image
Mercedes G v bolj zaščiteni izvedbi Foto Reuters
Verjetno je ta predelani mercedes eno najbolj prepoznavnih vozil, v katerih se je doslej vozil papež. V zadnjih letih je največ njegovih fotografij iz novejšega mercedesa razreda G, ki ima tudi ogromno prilagodljivosti na to temo. V njem se papež v skladu z zatrjevanim verovanjem v dobroto ljudi kdaj pa kdaj pelje tudi s spuščeno zaščito. Takšen avtomobil ne nastane čez noč, za njegovo pripravo je potrebnih tudi devet mesecev. In seveda – kadar gre za darilo za takšno osebnost, pa se o vrednosti nikoli ne govori.

image
Fiat campagnola, v katerem se je peljal papež, ko je bil nanj izveden atentat.        Foto Wikimedia


Vozil za poglavarja Rimskokatoliške cerkve je bilo v preteklosti še veliko, kot smo omenili, so bila nekatera namenjena le za prevoz v kakšni oddaljeni deželi, ki jo je obiskal, druga so (bila) del vatikanskega voznega parka, na njih se registrska tablica začenja s kratico SCV (Status Civitatis Vaticanae). Seveda ni presenetljivo, da so zanimanje za pripravo njegovih vozil v zgodovini izkazovali različni proizvajalci (Nissan, Isuzu, RAM, Jeep, Land Rover ...), saj je bila to zanje vselej dobra reklama. Vendar je papež Frančišek doslej dajal vedeti, da ne potrebuje prestiža ali nečesa, kar ni nujno praktično. Med enim od obiskov v Ameriki se je npr. zadovoljil z zelo ljudskim kragujevškim fiatom 500L ...

image
Papamobil so doslej pripravili že mnogi proizvajalci, tudi Land Rover, na osnovi njihovega defenderja. Foto Shutterstock


Ko je sloviti italijanski proizvajalec prestižnih športnih avtomobilov Lamborghini leta 2017 papežu podaril model huracan – pripravili so ga v beli barvi –, ga je dal na dražbo. Lani so ga prodali za okoli 800 tisoč evrov in znesek podarili v dobrodelne namene. Podobno je eden njegovih predhodnikov storil s podarjenim super ferrarijem enzo. No, morda so se v obeh primerih o avkciji dogovorili že, ko sta bila podarjena, saj si papeža v nizkem športnem avtu pač ne predstavljamo.

image
Papež Frančišek se je na uradnem obisku v ZDA leta 2015 prevažal v fiatu 500L, ki nastaja v srbskem Kragujevcu. Foto Wikimedia


In še legendarna katrca


Ni pa papež Frančišek dal na dražbo renaulta 4, legendarne katrce, ki mu jo je pred leti podaril eden od italijanskih duhovnikov. To je bil avto, s katerim je obiskoval pomoči potrebne; takrat dvajset let stara bela katrca je imela za seboj 200 tisoč kilometrov. Kot je dejal duhovnik, mu ga je poklonil, da ga bo v Vatikanu vozil sam, v prtljažniku mu je za vsak primer pustil še komplet zimskih gum … Menda se je papež takoj po prevzemu kljub nestrinjanju varnostnikov z njim zapeljal naokrog. Avtomobil, ki naj bi bil simbol primerne skromnosti, je danes shranjen v vatikanskem muzeju.