Tisti ključni del avtomobila

Ne mara niti zelo nizkih niti zelo visokih temperatur, tudi vlage ne. Potrebno je občasno preverjanje.

Objavljeno
25. februar 2019 16.00
Posodobljeno
25. februar 2019 16.00
Občasno je dobro, da stanje akumulatorja preveri tudi serviser.
Foto Shutterstock
Ključni del vsakega avtomobila je akumulator oziroma baterija. Omogoča zagon motorja in oskrbo električnih porabnikov. Delovanje akumulatorjev lahko otežijo nizke ali visoke temperature in drugi ekstremni vremenski pojavi.

Z izumom svinčevega akumulatorja, pod katerega se je leta 1859 podpisal Gaston Plante, je nastal eden od temeljev mobilnosti. Sodobni avtomobili so izjemni porabniki električne energije, ki se večinoma shranjuje v 12-voltnih akumulatorjih s šestimi medsebojno povezanimi elektrolitskimi celicami. Nekateri novejši modeli imajo lahko celo dva akumulatorja, pri čemer je eden namenjen za zagon motorja in drugi za oskrbo porabnikov. Teh ni malo, naj gre za svetila, motorje za pomik stekel ali sedežev, grelnike sedežev, klimatizacijo, varnostne naprave ali za zabavo namenjene naprave, kot je avdiosistem.

image
Preverjanje napetosti akumulatorja. Foto Shutterstock

 

Ciklično obremenjevanje


Vsi ti sistemi neumorno praznijo akumulator, avtomobilski motor pa ga prek alternatorja polni z elek­trično energijo. Ciklično praz­njenje in polnjenje sčasoma vpliva na njegovo delovanje in njegovo življenjsko dobo omeji na štiri do pet let. Pomembno vlogo imajo pri tem tudi ekstremne vremenske razmere. Pri visokih in zelo nizkih temperaturah se zaradi upočasnjenih kemičnih reakcij akumulator polni počasneje in njegova zmog­ljivost se zmanjša. Za povrhu se pozimi poveča poraba energije za zagon motorja. Dodatna neugodna okoliščina je visoka vlaga v meglenih jesenskih in spomladanskih nočeh ter deževnih obdobjih. Vlaga pospeši pojav plazečih tokov, ki samodejno praznijo akumulator. V takšnih razmerah ga alternator na krajših vožnjah težko povsem napolni.

  • Ciklično praznjenje in polnjenje sčasoma vpliva na delovanje akumulatorja in njegovo življenjsko dobo omeji na štiri do pet let.
  • Pametno je, da serviser občasno preveri njegovo moč.
  • Ko je potrebna menjava, je smiselno vgraditi akumulator, ki ustreza originalnemu.


Lastnost, ki jo mora uporabnik upoštevati, je tudi samopraz­njenje. Pri dlje mirujočih avtomobilih je treba zato akumulator občasno napolniti. Hitrost praznjenja je odvisna od številnih dejavnikov, najpomembnejši je temperatura. Pri 15 stopinjah Celzija se napolnjen akumulator izprazni v približno štirih mesecih, pri temperaturi 40 stopinj Celzija pa sta za pojav težav pri zagonu motorja dovolj že dva tedna.

Zaradi tega je modro, da serviser občasno preveri moč akumulatorja. Če je poln, znaša njegova napetost najmanj 12,65 volta. Polovično napolnjen dosega 12,24 volta, skoraj prazen je pri 11,89 volta. Če merilna naprava kaže manj kot 11 voltov, ga je treba zamenjati. Pri starejših modelih s čepi za dolivanje tekočine lahko stanje preverimo še z indikatorjem kislinske gostote. Če dosega gostota od 1,28 g/ml do 1,25 g/ml, je akumulator poln. Pri 1,24 g/ml do 1,20 g/ml ni dovolj napolnjen, pri 1,19 g/ml je izpraznjen in ga je treba zamenjati. V tem primeru je tok tako nizek, da ne zagotavlja ustrezne moči za zagon motorja. Je pa res, da ni težava vedno v akumulatorju. Lahko je vzrok slabo polnjenje, zato je treba prav tako preveriti delovanje alternatorja.

 

Kakšnega potrebujem?


V avtomobil je smiselno vgraditi akumulator, ki ustreza originalnemu. Le takšen je optimalno prilagojen električnim porabnikom in alternatorju. Če izberemo šibkejšega, tvegamo v vremensko zahtevnejših okoliščinah težave s hlad­nim zagonom motorja. Šibkejši akumulator ne zagotavlja niti dovolj visokega toka za oskrbo vseh električnih porabnikov, zaradi česar so lahko ogrožene varnostne funkcije. Življenjska doba tako obremenjenega akumulatorja je zaradi večje ciklične obremenitve krajša. V avtomobilih s sistemom start-stop se pojavijo še težave z izklapljanjem in vklapljanjem motorja. Pri vgradnji močnejšega akumulatorja imamo drugačen problem. Takšen se stežka napolni do konca in njegova zmogljivost hira.

image
Akumulatorje ločimo na starejše tipe, v katere moramo občasno doliti destilirano vodo in kislino, ter novejše, ki v vsej življenjski dobi ne potrebujejo nobenega vzdrževanja. Foto Shutterstock


Večine sodobnih akumulatorjev ni treba oskrbovati kot nekoč, z dolivanjem destilirane vode. Je pa smiselno pri vseh skrbeti za njihove zunanje površine. S tem preprečujemo pojav plazečih tokov, ki poslabšajo zmogljivost. Občasno čiščenje površine z antistatično krpo je več kot dobrodošlo. Prav tako je dobro s priključkov odstraniti umazanijo in ju namazati s posebnim mazivom. Pri starejših akumulatorjih je treba občasno odviti še čepe in preveriti raven elektrolita. Če je raven nizka, moramo doliti destilirano vodo, ki prepreči izsušitev in korozijo akumulatorskih plošč – s takšnimi tipi akumulatorjev smo se sicer srečevali pri osebnih avtomobilih pred leti, zdaj jih najdemo večinoma le še pri manjših skuterjih in motornih kolesih.