Unija za veliko zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida
Izpust CO2 naj bi do leta 2030 zmanjšali za kar 45 odstotkov. Industrija odgovarja: To je skregano z realnostjo.
Odpri galerijo
Izpusti ogljikovega dioksida, ki so neposredno povezani s porabo goriva, bi morali biti v prihodnje bistveno manjši. Najnovejši predlogi EU so še strožji kot doslej. FOTO: Shutterstock
Avtomobilske tovarne se utegnejo soočiti s še ostrejšimi zahtevami po zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida in s tem porabe goriva, kakor so bile prvotno načrtovane. Okoljske in potrošniške organizacije usmeritev pričakovano pozdravljajo, avtomobilska industrija pa je hudo nezadovoljna.
Če bo sprejet nedavni predlog okoljskega odbora evropskega parlamenta, se bo moral povprečni izpust ogljikovega dioksida v avtomobilih s 95 g/km, kolikor je že uzakonjeno za leto 2021, do leta 2025 zmanjšati še za petino in do leta 2030 kar za 45 odstotkov. To bi bila ostrejša zahteva od prvotnega predloga evropske komisije iz lanskega novembra, ki je za omenjeni letnici govoril o 15- in 30-odstotnem zmanjšanju.
Predlog okoljskega odbora mora potrditi še celoten parlament (predvidoma prihodnji mesec), potem pa bi se začela verjetno zahtevna pogajanja z državami članicami EU za sprejetje končnega zakona. Nad to ostrejšo usmeritvijo so pričakovano navdušene okoljske in potrošniške organizacije. Kakor so v sporočilu zapisali v Evropski potrošniški organizaciji BEUC, bi z uresničitvijo teh ciljev pripomogli k znižanju cene električnih vozil, pri uporabi motorja z notranjim zgorevanjem pa bi se bistveno zmanjšali stroški za gorivo. »Raziskave so pokazale, da je potrebna hitra akcija Evropske unije, da se odgovori na problem premajhne izbire čistejših avtomobilov,« je dejala Monique Goyens, generalna direktorica BEUC. Tudi v vplivni okoljski organizaciji Transport & Environment, kjer med drugim izvajajo neodvisne meritve izpustov, so s pobudo zadovoljni. »Odbor je storil tisto, kar prej ni uspelo komisiji, torej da bi predlagala ambicioznejše cilje in odpravila sive cone na področju meritev,« je za Reuters dejal njihov prvi mož Greg Archer. Odbor namreč prav tako predlaga, da bi uradno merjenje izpustov v realnem prometu, ki je bilo že uzakonjeno za onesnažila, kot so dušikovi oksidi ali trdni delci, uvedli tudi za izpust ogljikovega dioksida, in sicer v letu 2023.
Pričakovano so bistveno manj navdušeni, prej bi rekli jezni, predstavniki avtomobilske industrije. »Ljudem ne moremo kar vsiljevati električnih avtomobilov,« je menda še pred glasovanjem o predlogu okoljskega odbora dejal Erik Jonnaert, predsednik panožnega združenja evropske avtomobilske industrije (ACEA), pozneje pa v uradni izjavi z malo bolj izbranimi besedami razložil njihovo stališče: »Zelo smo zaskrbljeni glede usmeritve, za katero se zavzema okoljski odbor parlamenta. Predlagano ekstremno ostro zmanjšanje je popolnoma nerealno, saj bi zahtevalo množičen in takojšen prehod v elektromobilnost. Povsem očitno je, da infrastrukturnih možnosti za tak tektonski premik ni in uporabniki niso pripravljeni, da bi na tej stopnji prešli k električnim avtomobilom. Naj bom jasen – smo polno zavezani usmeritvi k mobilnosti z ničelnimi emisijami, a ta prehod mora potekati v izvedljivem ritmu. To je življenjskega pomena ne le za našo industrijo in zaposlene v njej, temveč tudi za potrošnike, ki naj bi kupili ta vozila, ter države članice, ki bodo imele veliko delo, da bodo vzpostavile zadostno polnilno infrastrukturo.« Pri Acea so še takoj poudarili, da stališče okoljskega odbora ne predstavlja stališča celotnega evropskega parlamenta in da nekateri drugi, kot odbora za industrijo in promet, nimajo takšnega mnenja, zato upajo, da bo parlament znova preučil predlog okoljskega odbora in ga bolj približal realnosti.
Če bo predlog za radikalno zmanjšanje izpusta v takšni obliki vendarle sprejet, bi vsaj glede na trenutno stanje na področju pogonske tehnike stroga merila leta 2030 poleg baterijskih električnih avtomobilov, ki imajo na cesti pač ničelne emisije, verjetno izpolnjevali le še priključni hibridi. Oboji so na trgu že nekaj let, a so kljub rasti prodaje lani v Evropi dosegli le dvoodstotni tržni delež. Po drugi strani je znano, da se je po desetletju vsaj uradnega zmanjševanja povprečnega izpusta CO2 in porabe goriva v prodanih avtomobilih ta lani po podatkih družbe Jato Dynamics prvič povečal, sicer rahlo, a vseeno – za 0,3 g/km na 118 g/km. Prej omenjena napoved, da bi morali porabo in s tem izpust ogljikovega dioksida v prihodnje preverjati tudi v realnem prometu, zahteve še zaostruje, saj zelo oteži morebitne goljufije oziroma iskanje lukenj v postopkih. Dobro so namreč znane različne študije iz preteklih let, ki so pokazale, da se je poraba zmanjševala predvsem v laboratoriju, minimalno pa pri realni uporabi vozil.
Vse to kaže na velike izzive in vprašanja za industrijo, saj se hkrati spremembe dogajajo tudi pri prodaji novih avtomobilov. Po dizelski aferi in napovedi prepovedi vožnje z avtomobili z dizelskim motorjem v nekaterih mestih se je namreč začel hitro zmanjševati delež dizelskega pogona, namesto tega pa se ni prodalo toliko več alternativno gnanih vozil kot predvsem bencinskih. Ta pa imajo večjo porabo goriva in s tem večji ogljični odtis. Poleg tega je izpust CO2 tudi posledica vse večjega povpraševanja po športnih terencih, ki so pač višji in težji od primerljivo prostornih klasično zasnovanih modelov. To je trend sodobnega sveta, ki ga lahko z vidika izpusta ogljikovega dioksida dojemamo tudi kot razvado, ki jo bo morda treba omejiti, če bomo želeli izpolniti neke cilje.
Če bo sprejet nedavni predlog okoljskega odbora evropskega parlamenta, se bo moral povprečni izpust ogljikovega dioksida v avtomobilih s 95 g/km, kolikor je že uzakonjeno za leto 2021, do leta 2025 zmanjšati še za petino in do leta 2030 kar za 45 odstotkov. To bi bila ostrejša zahteva od prvotnega predloga evropske komisije iz lanskega novembra, ki je za omenjeni letnici govoril o 15- in 30-odstotnem zmanjšanju.
Navdušenje na eni strani
Predlog okoljskega odbora mora potrditi še celoten parlament (predvidoma prihodnji mesec), potem pa bi se začela verjetno zahtevna pogajanja z državami članicami EU za sprejetje končnega zakona. Nad to ostrejšo usmeritvijo so pričakovano navdušene okoljske in potrošniške organizacije. Kakor so v sporočilu zapisali v Evropski potrošniški organizaciji BEUC, bi z uresničitvijo teh ciljev pripomogli k znižanju cene električnih vozil, pri uporabi motorja z notranjim zgorevanjem pa bi se bistveno zmanjšali stroški za gorivo. »Raziskave so pokazale, da je potrebna hitra akcija Evropske unije, da se odgovori na problem premajhne izbire čistejših avtomobilov,« je dejala Monique Goyens, generalna direktorica BEUC. Tudi v vplivni okoljski organizaciji Transport & Environment, kjer med drugim izvajajo neodvisne meritve izpustov, so s pobudo zadovoljni. »Odbor je storil tisto, kar prej ni uspelo komisiji, torej da bi predlagala ambicioznejše cilje in odpravila sive cone na področju meritev,« je za Reuters dejal njihov prvi mož Greg Archer. Odbor namreč prav tako predlaga, da bi uradno merjenje izpustov v realnem prometu, ki je bilo že uzakonjeno za onesnažila, kot so dušikovi oksidi ali trdni delci, uvedli tudi za izpust ogljikovega dioksida, in sicer v letu 2023.
- Bo zahtevo po ostrem zmanjšanju izpusta CO2 v že razmeroma kratkem obdobju mogoče uresničiti?
- Potrošniške organizacije menijo, da mora imeti kupec več izbire med do okolja prijaznimi avtomobili.
- Avtomobilska industrija trdi, da ni infrastrukturnih možnosti za tektonski premik k elektromobilnosti.
Jeza v industriji
Pričakovano so bistveno manj navdušeni, prej bi rekli jezni, predstavniki avtomobilske industrije. »Ljudem ne moremo kar vsiljevati električnih avtomobilov,« je menda še pred glasovanjem o predlogu okoljskega odbora dejal Erik Jonnaert, predsednik panožnega združenja evropske avtomobilske industrije (ACEA), pozneje pa v uradni izjavi z malo bolj izbranimi besedami razložil njihovo stališče: »Zelo smo zaskrbljeni glede usmeritve, za katero se zavzema okoljski odbor parlamenta. Predlagano ekstremno ostro zmanjšanje je popolnoma nerealno, saj bi zahtevalo množičen in takojšen prehod v elektromobilnost. Povsem očitno je, da infrastrukturnih možnosti za tak tektonski premik ni in uporabniki niso pripravljeni, da bi na tej stopnji prešli k električnim avtomobilom. Naj bom jasen – smo polno zavezani usmeritvi k mobilnosti z ničelnimi emisijami, a ta prehod mora potekati v izvedljivem ritmu. To je življenjskega pomena ne le za našo industrijo in zaposlene v njej, temveč tudi za potrošnike, ki naj bi kupili ta vozila, ter države članice, ki bodo imele veliko delo, da bodo vzpostavile zadostno polnilno infrastrukturo.« Pri Acea so še takoj poudarili, da stališče okoljskega odbora ne predstavlja stališča celotnega evropskega parlamenta in da nekateri drugi, kot odbora za industrijo in promet, nimajo takšnega mnenja, zato upajo, da bo parlament znova preučil predlog okoljskega odbora in ga bolj približal realnosti.
Zmanjševanje dizelskega deleža in več CO₂
Če bo predlog za radikalno zmanjšanje izpusta v takšni obliki vendarle sprejet, bi vsaj glede na trenutno stanje na področju pogonske tehnike stroga merila leta 2030 poleg baterijskih električnih avtomobilov, ki imajo na cesti pač ničelne emisije, verjetno izpolnjevali le še priključni hibridi. Oboji so na trgu že nekaj let, a so kljub rasti prodaje lani v Evropi dosegli le dvoodstotni tržni delež. Po drugi strani je znano, da se je po desetletju vsaj uradnega zmanjševanja povprečnega izpusta CO2 in porabe goriva v prodanih avtomobilih ta lani po podatkih družbe Jato Dynamics prvič povečal, sicer rahlo, a vseeno – za 0,3 g/km na 118 g/km. Prej omenjena napoved, da bi morali porabo in s tem izpust ogljikovega dioksida v prihodnje preverjati tudi v realnem prometu, zahteve še zaostruje, saj zelo oteži morebitne goljufije oziroma iskanje lukenj v postopkih. Dobro so namreč znane različne študije iz preteklih let, ki so pokazale, da se je poraba zmanjševala predvsem v laboratoriju, minimalno pa pri realni uporabi vozil.
Vse to kaže na velike izzive in vprašanja za industrijo, saj se hkrati spremembe dogajajo tudi pri prodaji novih avtomobilov. Po dizelski aferi in napovedi prepovedi vožnje z avtomobili z dizelskim motorjem v nekaterih mestih se je namreč začel hitro zmanjševati delež dizelskega pogona, namesto tega pa se ni prodalo toliko več alternativno gnanih vozil kot predvsem bencinskih. Ta pa imajo večjo porabo goriva in s tem večji ogljični odtis. Poleg tega je izpust CO2 tudi posledica vse večjega povpraševanja po športnih terencih, ki so pač višji in težji od primerljivo prostornih klasično zasnovanih modelov. To je trend sodobnega sveta, ki ga lahko z vidika izpusta ogljikovega dioksida dojemamo tudi kot razvado, ki jo bo morda treba omejiti, če bomo želeli izpolniti neke cilje.
