Peta generacija iz Novega mesta v svet

Clio je bil za Revoz pogosto proizvodni steber – od 40 odstotkov do dveh tretjin vse proizvodnje.

Objavljeno
03. julij 2019 13.20
Posodobljeno
03. julij 2019 18.14
FOTO: Jože Suhadolnik
Že ko je Revoz po premoru leta 2017 v proizvodnjo dobil clia dosedanje četrte generacije, so se tamkajšnji proizvodni rezultati močno izboljšali. Poleg twinga in sorodnem smartu so za ustrezno zapolnitev tovarne očitno potrebovali še en model. Zdaj clia 4 menja peta generacija tega modela in z njo naj bi imel Revoz tudi v prihodnje zagotovljene stabilne in velike proizvodne količine.

image
Premier Marjan Šarec FOTO: Jože Suhadolnik


Predsednik uprave Revoza Kaan Ozkan je povedal, da je zmogljivost tovarne v treh izmenah, kolikor jih že deluje, 220.000 vozil na leto, od tega naj bi bilo 40 odstotkov proizvodnje novega clia, če pa bi se razmere na trgu spremenile, bi imeli lahko izdelovali dve tretjini cliov. V Revozu sicer izdelujejo še twinga (ta naj bi predstavljal 40 odstotkov proizvodnje) in električnega smarta forfour, dosedanjega clia 4 pa bodo sestavljali le še do konca julija.



image
INFOGRAFIKA: Delo


Največ sprememb v obratu za sestavo karoserij


V Revozu imajo na clia zelo dobre spomine. Prvič so ga začeli izdelovati še v 90. letih prejšnjega stoletja, in sicer prvo generacijo, potem skoraj 17 let najbolj množičnega clia 2, ki je bil pri nas najbolj priljubljen v izvedbi storia. Naslednje (tretje) generacije niso izdelovali, clia 4 pa so v proizvodnjo dobili pred dvema letoma. Skupaj so jih izdelali dva milijona, zdaj pa, kot rečeno, nadaljujejo proizvodnjo petega rodu tega modela. Zanj so v projektu, ki je trajal dve leti, opravili različne posodobitve proizvodnje, v tovarni je zdaj 700 robotov, od tega kar 600 v obratu za sestavo karoserij. Imajo tudi nov sistem logističnih pretokov, pripravljajo pa se na začetek tako imenovane tovarne prihodnosti, ki bo prinesla digitalna delovna mesta, uvajajo se tudi kamere za spremljanje proizvodnega procesa.

image
FOTO: Jože Suhadolnik


Clio pete generacije je za nas po svoje pomemben tudi zato, ker je produktni vodja tega modela Slovenka Jelka Kurnik. Že v prejšnjih pogovorih je za naš časnik poudarila, da so pri novincu zaradi velike uspešnosti dosedanjega modela le blago spremenili zunanjo podobo, precej bolj pa so se posvetili notranji vsebini, kot so material v kabini, multimedijski sistem in bolj okolju prijazni pogoni.


Tudi bolj okolju prijazni pogoni


Na včerajšnjem slavnostnem odprtju je predsednik vlade Marjan Šarec dejal, da verjame, da bo clio nova zgodba o uspehu, povedal pa je tudi, da se bomo morali na področju pogonov bolj zavedati okoljevarstva in da bo imel novi clio tudi te parametre. Tako bodo prihodnje leto v cliu kot v prvem Renaultovem modelu uvedli varčnejši hibridni pogon. Kaan Ozkan je povedal, da bodo to različico izdelovali v turški Bursi, ki je sicer največja tovarna za clio, v Revozu pa tako imenovani mikro ali blagi hibridni pogon. Samo v Novem mestu bo nastajala izvedba s pogonom na utekočinjeni naftni plin, ki je na nekaterih evropskih trgih zanimiva. Šarec je poudaril tudi pomen delovne sile: »Revoz ima ljudi z znanjem in izkušnjami, predvsem pa s pripadnostjo kolektivu in delovnemu okolju.«

image
Novi clio pete generacije. FOTO: Jože Suhadolnik


Novi clio se bo na slovenskem trgu začel prodajati jeseni, ob čemer lahko dodamo, da je bil vedno najbolj prodajani model v Sloveniji, je tudi najpogostejši avtomobil na naših cestah. Po drugi strani pa je jasno, da slovenski trg zaradi svoje majhnosti za Revoz ni niti približno odločilen. Največ v Novem mestu izdelanih cliov so do zdaj izvažali v Francijo (41 odstotkov), Italijo (28 odstotkov), Nemčijo in Francijo (10 odstotkov).

image
FOTO: Jože Suhadolnik


Začetku proizvodnje clia je včeraj prisostvoval tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki je dejal, da je Slovenija prepoznala, kako pomembna sta Revoz in novi clio za slovensko gospodarstvo, zato so mu dodelili šest milijonov državne pomoči. Dejal je, da je Revoz vzor za 284 podjetij, ki v Sloveniji delujejo v avtomobilski industriji. Ta ustvarja desetino slovenskega BDP in petino vsega izvoza, neposredno zaposluje 16.000 ljudi, posredno pa še nekajkrat več.