V Sloveniji imamo lokalne ceste, ki jih skoraj ne moremo imenovati ceste
Tokrat je odgovarjal dr. Matjaž Korman, pri Audiju vodja oddelka Integracija lastnosti in funkcij ter zrelostna stopnja električnih vozil.
Odpri galerijo
Matjaž Korman: Trenutno vozim novi audi A7 TDI. Zame je eden najlepših modelov, ki jih imamo. FOTO: Gregor Pucelj
Znane Slovence sprašujemo o njihovi »avtomobilistični« zgodovini in pričakovanjih, povezanih z alternativnimi pogonskimi sistemi, kot jih imajo hibridna in električna vozila. Tokrat je na naša vprašanja odgovarjal dr. Matjaž Korman, pri Audiju vodja oddelka Integracija lastnosti in funkcij ter zrelostna stopnja električnih vozil.
Prvi stik s prometno vzgojo sem imel že v osnovni šoli, ko sem opravil izpit za kolo. Potem sem komaj dočakal 16 let, da sem lahko opravil vozniški izpit za kolo z motorjem. Tudi vozniški izpit za avto sem opravil, takoj ko je bilo mogoče, pri osemnajstih. Takrat mi je oče podaril prvi avto: zastavo 101 − stoenko.
Stoenko sem vozil, dokler ni dobesedno razpadel menjalnik in hkrati še karoserija. Zamenjala jo je škoda favorit; z njo sem prevozil 230.000 km. Po škodi je sledil VW passat variant 2.0 TDI, ki je bil pravi preskok v kakovosti vožnje. Z njim sem prevozil 270.000 km, to je bilo že proti koncu študija na tehniški univerzi v Gradcu in nato še v prvem letu službe na tej ustanovi. Takrat sem začel nabirati kilometre in do zdaj sem jih nabral približno dva milijona. Po prvi službi pa sem si počasi začel izpolnjevati avtomobilske sanje. Prvi je bil BMW 320d touring. Hkrati sem si kot drugo vozilo omislil zelo športni BMW 130i z 270 KM in paketom M. To je bil moj prvi šestvaljnik in takrat sem nekako podzavestno sklenil, da je to pravo število valjev zame. Od leta 2011 sem pri Audiju in moje življenje se vrti samo še okoli avtomobilov. Zasebno imam audija A1 1.4 TFSI in TT roadster 2.0 TFSI iz omejene serije, ki bo čez deset let postal kultni starodobnik.
Trenutno vozim novi audi A7 TDI. Zame je eden najlepših modelov, ki jih imamo; eleganten, nizek, kapljičaste oblike, športen.
Menim, da bomo v prihodnjem desetletju ali celo dveh uporabljali vse vrste pogonov: Ottove motorje, dizel, električne pogone, pogone z gorivno celico. Vsi motorji z notranjim zgorevanjem oziroma moderni pogoni bodo vedno bolj elektrificirani. Trenutno so dizelski motorji v medijih izpostavljeni, a sama tehnologija sodobnih dizelskih motorjev je še vedno primerna za velika, težka vozila (tovornjaki, transportna vozila ...), ki vozijo na večje razdalje. Njihova velika prednost je majhna vrednost izpusta CO2, pomanjkljivost glede izpusta sajastih delcev pa se da dobro zmanjšati s sodobnimi katalizatorji.
Nekako ne morem določiti zmagovalca. Oba pogona imata svoje prednosti. Električni ima nične lokalne emisije, je zelo tih, zmore tudi velik navor pri nizkih vrtljajih, kar pomeni izjemne pospeške. Hibridni pogoni lahko vozijo krajši čas brez emisij, torej zmanjšujejo lokalne emisije, hkrati imajo vozila večji doseg in krajši čas polnjenja. Z izboljšano tehnologijo baterij in infrastrukturo pa bo sčasoma verjetno v prednosti električni pogon.
Najpomembnejša je čistost celotnega cikla uporabe vozila: izdelava, uporaba (čistost izpustov) in recikliranje. Na primer, naš novi električni audi e-tron je izdelan v tovarni v Bruslju, ki ima ničen izpust CO2, vsa energija je pridobljena na eko način, odpadne vode so večkrat uporabljene in filtrirane. V času uporabe vozila lahko vsak posameznik z uporabo alternativnih goriv in čiste elektrike vpliva na izpuste. Pri reciklaži pa smo spet na vrsti proizvajalci.
Ker pogosto menjam vozila, vsaj na tri mesece, bom izbiral kar med vsemi. Tudi električnim in hibridnim – slednjega za daljša potovanja, električnega za krajše razdalje do 200 km na dan.
Vedno, ko moram z enega konca Audijeve tovarne v Ingolstadtu do drugega. Tako sem hitrejši, ni zastojev in ne potrebujem parkirnega prostora.
Za kolesarjenje žal nimam časa. Imamo dva psa in prosti čas preživljam z njima na sprehodih. Sem pa rad kolesaril. Med 13. in 16. letom sem bil v slovenski mladinski kolesarski reprezentanci.
Tega je pa že dolgo. Mislim, da pred dvajsetimi leti, še med študijem iz Maribora v Gradec. Za večje razdalje raje uporabljam letalo.
V Sloveniji vedno znova najdem lokalne ceste, ki jih skoraj ne moremo imenovati ceste, ker so postale kolovozi; luknje, slaba signalizacija. V moderni državi takih pomanjkljivosti, ki ogrožajo varnost, zlasti pa udobno vožnjo, ne bi smeli tolerirati. Tudi označevanje dela na cesti je na slovenskih cestah katastrofalno. Načelo zadrge prav tako ne deluje – zmaga močnejši. Pri speljevanju vozniki velikokrat »zaspijo«, smernikov skoraj ne uporabljajo. Na avtocesti vsi vozijo na levem pasu, počasnejši in hitrejši, neredko vožnja spominja na kavbojsko ...
Preberite še: Avtomobil nas bo čakal z zajtrkom
Kdaj ste opravili vozniški izpit in kateri je bil vaš prvi avtomobil?
Prvi stik s prometno vzgojo sem imel že v osnovni šoli, ko sem opravil izpit za kolo. Potem sem komaj dočakal 16 let, da sem lahko opravil vozniški izpit za kolo z motorjem. Tudi vozniški izpit za avto sem opravil, takoj ko je bilo mogoče, pri osemnajstih. Takrat mi je oče podaril prvi avto: zastavo 101 − stoenko.
Potem so se zvrstili …
Stoenko sem vozil, dokler ni dobesedno razpadel menjalnik in hkrati še karoserija. Zamenjala jo je škoda favorit; z njo sem prevozil 230.000 km. Po škodi je sledil VW passat variant 2.0 TDI, ki je bil pravi preskok v kakovosti vožnje. Z njim sem prevozil 270.000 km, to je bilo že proti koncu študija na tehniški univerzi v Gradcu in nato še v prvem letu službe na tej ustanovi. Takrat sem začel nabirati kilometre in do zdaj sem jih nabral približno dva milijona. Po prvi službi pa sem si počasi začel izpolnjevati avtomobilske sanje. Prvi je bil BMW 320d touring. Hkrati sem si kot drugo vozilo omislil zelo športni BMW 130i z 270 KM in paketom M. To je bil moj prvi šestvaljnik in takrat sem nekako podzavestno sklenil, da je to pravo število valjev zame. Od leta 2011 sem pri Audiju in moje življenje se vrti samo še okoli avtomobilov. Zasebno imam audija A1 1.4 TFSI in TT roadster 2.0 TFSI iz omejene serije, ki bo čez deset let postal kultni starodobnik.
Zdaj vozite? In zakaj?
Trenutno vozim novi audi A7 TDI. Zame je eden najlepših modelov, ki jih imamo; eleganten, nizek, kapljičaste oblike, športen.
Kako vidite prihodnost razvoja pogonskih agregatov za osebna vozila? Kaj menite o prihodnosti dizelskih motorjev?
Menim, da bomo v prihodnjem desetletju ali celo dveh uporabljali vse vrste pogonov: Ottove motorje, dizel, električne pogone, pogone z gorivno celico. Vsi motorji z notranjim zgorevanjem oziroma moderni pogoni bodo vedno bolj elektrificirani. Trenutno so dizelski motorji v medijih izpostavljeni, a sama tehnologija sodobnih dizelskih motorjev je še vedno primerna za velika, težka vozila (tovornjaki, transportna vozila ...), ki vozijo na večje razdalje. Njihova velika prednost je majhna vrednost izpusta CO2, pomanjkljivost glede izpusta sajastih delcev pa se da dobro zmanjšati s sodobnimi katalizatorji.
Kateremu pogonu dajete prednost med alternativnimi rešitvami: hibridnemu ali povsem električnemu?
Nekako ne morem določiti zmagovalca. Oba pogona imata svoje prednosti. Električni ima nične lokalne emisije, je zelo tih, zmore tudi velik navor pri nizkih vrtljajih, kar pomeni izjemne pospeške. Hibridni pogoni lahko vozijo krajši čas brez emisij, torej zmanjšujejo lokalne emisije, hkrati imajo vozila večji doseg in krajši čas polnjenja. Z izboljšano tehnologijo baterij in infrastrukturo pa bo sčasoma verjetno v prednosti električni pogon.
Matjaž Korman, vodja Audijevega oddelka Integracija lastnosti in funkcij ter zrelostna stopnja Audijevih električnih vozil FOTO: Saša Despot
Kaj je za vas prioriteta: prevožena razdalja z enim polnjenjem takšnega ali drugačnega goriva ali čistost izpustov?
Najpomembnejša je čistost celotnega cikla uporabe vozila: izdelava, uporaba (čistost izpustov) in recikliranje. Na primer, naš novi električni audi e-tron je izdelan v tovarni v Bruslju, ki ima ničen izpust CO2, vsa energija je pridobljena na eko način, odpadne vode so večkrat uporabljene in filtrirane. V času uporabe vozila lahko vsak posameznik z uporabo alternativnih goriv in čiste elektrike vpliva na izpuste. Pri reciklaži pa smo spet na vrsti proizvajalci.
Kakšen pogon bo imel vaš naslednji avto?
Ker pogosto menjam vozila, vsaj na tri mesece, bom izbiral kar med vsemi. Tudi električnim in hibridnim – slednjega za daljša potovanja, električnega za krajše razdalje do 200 km na dan.
Uporabljate javni prevoz?
Vedno, ko moram z enega konca Audijeve tovarne v Ingolstadtu do drugega. Tako sem hitrejši, ni zastojev in ne potrebujem parkirnega prostora.
Se vozite s kolesom – zgolj za rekreacijo ali tudi za vsakdanje potrebe?
Za kolesarjenje žal nimam časa. Imamo dva psa in prosti čas preživljam z njima na sprehodih. Sem pa rad kolesaril. Med 13. in 16. letom sem bil v slovenski mladinski kolesarski reprezentanci.
Kdaj ste se nazadnje peljali z vlakom?
Tega je pa že dolgo. Mislim, da pred dvajsetimi leti, še med študijem iz Maribora v Gradec. Za večje razdalje raje uporabljam letalo.
Katere so po vašem mnenju največje pomanjkljivosti na naših cestah oziroma v prometu? Kakšne rešitve predlagate?
V Sloveniji vedno znova najdem lokalne ceste, ki jih skoraj ne moremo imenovati ceste, ker so postale kolovozi; luknje, slaba signalizacija. V moderni državi takih pomanjkljivosti, ki ogrožajo varnost, zlasti pa udobno vožnjo, ne bi smeli tolerirati. Tudi označevanje dela na cesti je na slovenskih cestah katastrofalno. Načelo zadrge prav tako ne deluje – zmaga močnejši. Pri speljevanju vozniki velikokrat »zaspijo«, smernikov skoraj ne uporabljajo. Na avtocesti vsi vozijo na levem pasu, počasnejši in hitrejši, neredko vožnja spominja na kavbojsko ...
