Z boljšimi cestami bi bilo manj nesreč

Tokrat je odgovarjal mag. Igor Velov, direktor Javne agencije RS za varnost prometa.
Objavljeno
15. april 2019 17.00
Posodobljeno
15. april 2019 17.00
Igor Velov, direktor Javne agencije RS za varnost prometa.
FOTO: Marko Feist
Znane Slovence sprašujemo o njihovi »avtomobilistični« zgodovini in pričakovanjih, povezanih z alternativnimi pogonskimi sistemi, kot jih imajo hibridna in električna vozila. Tokrat je na naša vprašanja odgovarjal mag. Igor Velov, direktor Javne agencije RS za varnost prometa.
 

Kdaj ste opravili vozniški izpit in kateri je bil vaš prvi avtomobil?


Izpit sem opravil v istem mesecu, kot sem dopolnil 18 let. To je ... o, to je že daleč (smeh), 25 let bo kmalu. Se spomnim, da sem zgodaj vstajal in začenjal vožnjo ob 5. uri zjutraj, preden sem šel v šolo. Imeti izpit in avto je bila strašna želja. Prvi avto je bila bela katrca, se pravi renault 4. Spomnim se, kako sva jo šla s stricem kupit v Ljubljano na »plac«. Tudi kadar se peljem mimo hiše prodajalcev, ki sva jih po sklenjenem poslu peljala domov, se vedno spomnim teh dogodkov.
 

Potem so se zvrstili? Danes vozite?


Še ena katrca, pa yugo, citroën diana in visa, peugeot 309 in tako naprej. Vozim, saj si danes težko predstavljaš življenje brez avtomobila. Sploh če imaš veliko aktivnosti in družino. Najbolj pogosto se vozim v službo. Trenutno imam citroën piccaso, ker je službeni in sem bil precej omejen pri željah, sem pa z njim zadovoljen.
 

Kako vidite prihodnost razvoja pogonskih agregatov za osebna vozila? Kaj menite o prihodnosti dizelskih motorjev?


Menim, da gre razvoj v smeri električnih vozil. Zavedati pa se je treba, da tudi ta energija ni brez izpustov. Elektriko je treba pridobiti in tudi potreba po njej se povečuje. Prednost dajem zdravemu pogonu. Kolo ali hoja in uporaba javnega potniškega prometa.
 

Kateremu pogonu dajete prednost med alternativnimi rešitvami: hibridnemu ali povsem električnemu?


Električnemu.
 

Kaj je za vas prioriteta: prevožena razdalja z enim polnjenjem takšnega ali drugačnega goriva ali čistost izpustov?


Čistost izpustov. Imamo samo en planet, avtomobile pa lahko menjamo.


image
FOTO: Marko Feist
Kakšen pogon bo imel vaš naslednji avto?


Trenutno imam službenega na bencinski pogon. Kot drugi avto pa kombi z dizlom, saj imam pet otrok in ga potrebujem. Električnih ni veliko na izbiro in so predragi.
 

Uporabljate javni prevoz?


Vlak. Avtobusu se izogibam, ker se mi je zameril. Ko sem bil še šolar, sem se prenajedel sladoleda in šel na star avtobus brez klime. Iz njega se je kadilo ne samo od zunaj, ampak tudi notri. Predstavljajte si, kaj se je zgodilo. Seveda sem to povedal bolj v šali, ampak imam vlak blizu doma in raje izberem prevoz po tirih.
 

Se vozite s kolesom – zgolj za rekreacijo ali tudi za vsakdanje potrebe?


Najbolj pogosto v službi, kadar imam opravek kje blizu. Doma pa z otroki na sladoled.
 

Kdaj ste se nazadnje peljali z vlakom?


V decembru. Kot rečeno, poskušam čim večkrat uporabiti vlak in kolo.
 

Katere so po vašem mnenju največje pomanjkljivosti na naših cestah oziroma v prometu?


Promet je širši pojem in težava kot cesta. Dokler imamo samo cesto, ni nič narobe. Če je tudi avtomobil na njej, ne. Ko dobimo še voznika, pa so nesreče. Seveda niso za vse krivi vozniki. Če bi bila infrastruktura boljša, bi bilo tudi manj nesreč oziroma bi bile manj hude. Veliko bo treba narediti pri prometni kulturi. Je pa to dolgotrajen proces. Sploh ker sem zagovornik vzgoje, izobraževanja spodbujanja pravilnega ravnanja in ne samo kazni.
 

Kakšne rešitve predlagate?


V zadnjih letih smo na agenciji že vzpostavili dobro sodelovanje z drugimi deležniki in to se zagotovo pozna. Nacionalne akcije so močnejše, naša sporočila ljudje počasi že sprejemajo. Vstopili smo v šolski prostor in tudi to bo dalo rezultate. Več in bolje se dela na občinski ravni. Nevladne organizacije so zadihale. Kot rečeno, dolg proces. Brez dvoma, da bo promet varen, bo ministrstvo za infrastrukturo moralo zagotav­ljati sredstva za cestni promet vsaj v sedanjem obsegu. Veste, infrastruktura ni samo lepa ravna cesta. Potrebujemo kolesarske povezave, pešpoti, varne prehode ... Pa tudi javni promet bo moral postati bolj dostopen. V zadnjih letih se na teh področjih veliko dela.