Zakaj se vozimo po desni strani ceste?
V fevdalizmu je bilo varneje hoditi po levi, saj si v desni vihtel meč. V Sloveniji smo začeli po desni strani voziti leta 1926.
Odpri galerijo
Vožnja po desni strani danes po svetu prevladuje, tudi v Evropi. FOTO: Shutterstock
Po svetu se danes večinoma vozi po desni strani cest, v manjšini držav po levi. Za eno in drugo obstajajo zgodovinski razlogi. S stoletji so se ureditve spreminjale, nazadnje v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ideja o cestnem prometu z vožnjo po levi strani izhaja iz zelo preprostega dejstva, da je bilo v časih fevdalne in nasploh nasilne družbe varneje hoditi po levi kot desni strani poti. Večina ljudi je namreč desničarjev, kar pomeni, da imamo desno roko močnejšo od leve. Zato so se popotniki počutili bolj varne na levi strani ceste, ker so tako lahko hitreje izvlekli meč in ga močneje in spretneje vihteli z desnico. Enako so ravnali konjeniki med jahanjem po levi strani ceste, z vedno na boj pripravljenim mečem v desni roki in uzdo v levi. Zanimivo je, da je že leta 1300 papež Bonifacij VII. ukazal romarjem, naj se držijo leve strani poti. Isto stran so uporabljale vojske antičnega Rima, Grčije in Egipta. Izjema je bila Francija. Tam so pešci hodili po desni in kočije drvele po levi.
To je spremenila francoska revolucija. Po njej so po vsej državi začeli uporabljati desno stran. Z Napoleonom in njegovimi vojaškimi pohodi se je začel francoski prometni režim širiti po drugih delih Evrope. Države, kjer še danes vozijo po levi, so v Evropi le še Velika Britanija, Irska, Ciper in Malta. V Veliki Britaniji so to prvič zapovedali leta 1756 (Highway Act 1773). Razlog so bile predvsem pogoste nesreče s konjskimi vpregami na Tower Bridgeu. Nič manj pomembne vloge niso imele konjske vprege v Ameriki, kjer so prevozne storitve opravljali z več pari konj in vozovi brez prostora za voznika. Ta je večinoma sedel na zadnjem levem konjskem hrbtu. Zaradi boljšega nadzora so se vprege prehitevale po levi strani in vozile po desni.
Evropa je bila v tistih časih precej raznolika. Belgija skoraj do leta 1900 ni imela uzakonjene strani vožnje. V nekaterih mestih so vozili po levi, v drugih po desni. Enako je bilo v Španiji. Do leta 1930 so v Madridu vozili po levi in v Barceloni po desni. V Evropi so zadnji, če odštejemo Islandijo, ki se je za podoben ukrep odločila leto pozneje, spremembo opravili Švedi. Pri njih je bila leva stran vožnje doma od leta 1734, a proti koncu 60. let prejšnjega stoletja so imeli v neposredni soseščini samo države, kjer se je vozilo po desni, temu je bil večinoma prilagojen tudi njihov vozni park. V štirih letih so zato izdelali potrebno dokumentacijo in nekaj dni pred 3. septembrom 1967 vsa križišča opremili z dodatnimi (v črne vreče ovitimi) prometnimi znaki, semaforji in talnimi oznakami. Spremembo, ki so jo začeli uvajati ob peti uri zjutraj, so izpeljali tako gladko, da so v prvem dnevu obravnavali le 157 manjših prometnih nesreč in nobene smrtne žrtve. Dve leti pozneje se je na mesec zgodilo toliko nesreč kot pred spremembo. Zamenjali so več kot 360.000 prometnih znakov, projekt pa je stal 628 milijonov švedskih kron oziroma pet odstotkov državnega proračuna.
Vožnjo po levi strani ceste so v času avstro-ogrske monarhije zapovedali leta 1915. Pred tem so na Kranjskem in Štajerskem vozili po levi, na Koroškem in Primorskem po desni strani. Na razlike med deželami so opozarjali predvsem mejni napisi. V Sloveniji smo se na desno stran premaknili 1. januarja 1926, ko je po vsej državi obveljal cestni zakon Kraljevine SHS. Po desni so do takrat vozili le na Primorskem – tako kot v preostali Italiji.
Po levi strani danes načeloma vozijo tam, kjer so bili nekoč pod oblastjo britanskega imperija, po desni pa tam, kjer so bili kolonialni gospodarji Francozi, kar pa ne velja v vseh primerih. Po drugi svetovni vojni sta bila oba načina vožnje razporejena v približno enakem deležu. Zdaj se po desni vozi v 163 državah in po 78 državah po levi.
Ob tem se pričakovano odpira vprašanje, ali je vožnja po levi morda bolj nevarna kot po desni. Načeloma ni razlik, čeprav v nekaterih študijah zasledimo, da bi bila za starajoče se evropsko in še kakšno prebivalstvo vožnja po levi strani boljša rešitev. Desno oko je namreč v primerjavi z levim dominantno, kar se opazi predvsem v starosti, ko nam bolje služi.
Ideja o cestnem prometu z vožnjo po levi strani izhaja iz zelo preprostega dejstva, da je bilo v časih fevdalne in nasploh nasilne družbe varneje hoditi po levi kot desni strani poti. Večina ljudi je namreč desničarjev, kar pomeni, da imamo desno roko močnejšo od leve. Zato so se popotniki počutili bolj varne na levi strani ceste, ker so tako lahko hitreje izvlekli meč in ga močneje in spretneje vihteli z desnico. Enako so ravnali konjeniki med jahanjem po levi strani ceste, z vedno na boj pripravljenim mečem v desni roki in uzdo v levi. Zanimivo je, da je že leta 1300 papež Bonifacij VII. ukazal romarjem, naj se držijo leve strani poti. Isto stran so uporabljale vojske antičnega Rima, Grčije in Egipta. Izjema je bila Francija. Tam so pešci hodili po desni in kočije drvele po levi.
163
je danes držav, v katerih se vozi po desni, v 78 pa po levi.
je danes držav, v katerih se vozi po desni, v 78 pa po levi.
Napoleon je uvedel spremembe
To je spremenila francoska revolucija. Po njej so po vsej državi začeli uporabljati desno stran. Z Napoleonom in njegovimi vojaškimi pohodi se je začel francoski prometni režim širiti po drugih delih Evrope. Države, kjer še danes vozijo po levi, so v Evropi le še Velika Britanija, Irska, Ciper in Malta. V Veliki Britaniji so to prvič zapovedali leta 1756 (Highway Act 1773). Razlog so bile predvsem pogoste nesreče s konjskimi vpregami na Tower Bridgeu. Nič manj pomembne vloge niso imele konjske vprege v Ameriki, kjer so prevozne storitve opravljali z več pari konj in vozovi brez prostora za voznika. Ta je večinoma sedel na zadnjem levem konjskem hrbtu. Zaradi boljšega nadzora so se vprege prehitevale po levi strani in vozile po desni.
V Veliki Britaniji so prvič zapovedali vožnjo po levi leta 1756. Razlog so bile predvsem pogoste nesreče s konjskimi vpregami na Tower Bridgeu. FOTO: Shutterstock
Evropa je bila v tistih časih precej raznolika. Belgija skoraj do leta 1900 ni imela uzakonjene strani vožnje. V nekaterih mestih so vozili po levi, v drugih po desni. Enako je bilo v Španiji. Do leta 1930 so v Madridu vozili po levi in v Barceloni po desni. V Evropi so zadnji, če odštejemo Islandijo, ki se je za podoben ukrep odločila leto pozneje, spremembo opravili Švedi. Pri njih je bila leva stran vožnje doma od leta 1734, a proti koncu 60. let prejšnjega stoletja so imeli v neposredni soseščini samo države, kjer se je vozilo po desni, temu je bil večinoma prilagojen tudi njihov vozni park. V štirih letih so zato izdelali potrebno dokumentacijo in nekaj dni pred 3. septembrom 1967 vsa križišča opremili z dodatnimi (v črne vreče ovitimi) prometnimi znaki, semaforji in talnimi oznakami. Spremembo, ki so jo začeli uvajati ob peti uri zjutraj, so izpeljali tako gladko, da so v prvem dnevu obravnavali le 157 manjših prometnih nesreč in nobene smrtne žrtve. Dve leti pozneje se je na mesec zgodilo toliko nesreč kot pred spremembo. Zamenjali so več kot 360.000 prometnih znakov, projekt pa je stal 628 milijonov švedskih kron oziroma pet odstotkov državnega proračuna.
Zadnja velika sprememba se je v celinski Evropi zgodila leta 1967, ko so po desni začeli voziti tudi na Švedskem. Ves postopek so izvedli presenetljivo gladko. FOTO: Wikipedia
Kako je bilo pri nas
Vožnjo po levi strani ceste so v času avstro-ogrske monarhije zapovedali leta 1915. Pred tem so na Kranjskem in Štajerskem vozili po levi, na Koroškem in Primorskem po desni strani. Na razlike med deželami so opozarjali predvsem mejni napisi. V Sloveniji smo se na desno stran premaknili 1. januarja 1926, ko je po vsej državi obveljal cestni zakon Kraljevine SHS. Po desni so do takrat vozili le na Primorskem – tako kot v preostali Italiji.
Po levi strani danes načeloma vozijo tam, kjer so bili nekoč pod oblastjo britanskega imperija, po desni pa tam, kjer so bili kolonialni gospodarji Francozi, kar pa ne velja v vseh primerih. Po drugi svetovni vojni sta bila oba načina vožnje razporejena v približno enakem deležu. Zdaj se po desni vozi v 163 državah in po 78 državah po levi.
Ob tem se pričakovano odpira vprašanje, ali je vožnja po levi morda bolj nevarna kot po desni. Načeloma ni razlik, čeprav v nekaterih študijah zasledimo, da bi bila za starajoče se evropsko in še kakšno prebivalstvo vožnja po levi strani boljša rešitev. Desno oko je namreč v primerjavi z levim dominantno, kar se opazi predvsem v starosti, ko nam bolje služi.
