Deloindom: Čistilne naprave - daljši tudi rok za ureditev greznic

Tik pred koncem preteklega leta je v Sloveniji začela veljati nova uredba o odvajanju in čiščenju komunalnih voda, po kateri lastnikom greznic na območjih, kjer ni kanalizacije ali ni načrtovana, teh ni treba zamenjati ali nadgraditi v male komunalne čistilne naprave do konca leta 2017, kot je določala stara uredba. Če je bila pretočna greznica zgrajena po predpisih, veljavnih v času gradnje, je čas za to najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta, če odteka odpadna voda iz objekta v okolje brez vsakršnega čiščenja ali greznica ni bila narejena po prepisih, pa je rok konec leta 2021.

O razlogih za spremembo prepisov, izbiri ustrezne male komunalne čistilne naprave (MKČN), obveznostih lastnikov in izvajalcev javne službe v zvezi z njimi (v praksi so to komunalna podjetja) smo se pogovarjali z Boštjanom Mišmašem, direktorjem sektorja Kanalizacija v podjetju Vo-Ka, ki je del Javnega holdinga Ljubljana.

Kaj je glavni razlog za pomik roka, do katerega morajo lastniki pretočnih greznic te zamenjati z MKČN, v tako neopredeljeno prihodnost, kot je prva rekonstrukcija? Kaj sploh šteje zanjo?

Uredba se je spremenila predvsem zato, ker se je pokazalo, da večji del uporabnikov obstoječih greznic do konca leta 2017 ne bo imel ustreznega odvajanja in čiščenja, torej MKČN. V primerjavi s prejšnjo uredbo iz leta 2007 pa se niso spremenili samo roki, bistveno se je spremenil tudi način urejan­ja. Lastnik objekta, ki odvaja komunalno odpadno vodo brez vsakršnega čiščenja neposredno v okolje, mora namestiti MKČN oz. nepretočno greznico najpozneje do konca leta 2021. To velja tudi tam, kjer obstoječa ureditev odvajanja oz. greznica ni skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta. Lastniki hiš, pri katerih je bila greznica zgrajena po predpisih, morajo najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta namestiti MKČN ali pretočno greznico, ki to dopušča, nadgraditi z enoto za nadaljnje čiščenje, filtracijo ali infiltracijo. Za prvo rekonstrukcijo veljajo posegi, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje.

Kolikšen delež lastnikov greznic je na območju, za katero je pristojno Vo-Ka Ljubljana, do konca preteklega leta že uredil odvajanje in čiščenje po stari uredbi?

Izredno malo. Na območju, na katerem delujemo (občine Ljubljana, Škofljica, del Brezovice, Dobrova - Horjul, Polhov Gradec, Medvode in Dol pri Ljubljani), smo imeli takrat na območjih brez kanalizacijskega omrežja evidentiranih približno 16.000 objektov, ki imajo greznico, MKČN ali nobene oblike čiščenja. Z MKČN se jih je opremila približno desetina.

Kjer ni kanalizacije, so to male komunalne čistilne naprave, le v izjemnih primerih nepretočne greznice. To je tam, kjer ni dovoljen niti iztok prečiščene vode iz MKČN v okolje, npr. na vodovarstvenih območjih. Je pa za vsako območje posebej določeno, kakšno čiščenje mora biti zagotovljeno.

So območja brez kanalizacijskega omrežja vezana bolj na obrobje urbane poselitve ali na podeželje?

Te infrastrukture praviloma ni tam, kjer je bila poselitev redka ali prej ni bila predvidena, kjer so zrasli na črno zgrajeni objekti ...

Ali je tam, kjer obstaja načrt urbanistične ureditve, povsod kanalizacijsko omrežje?

Ni nujno. Obstajajo različne stopnje poselitve, strokovno aglomeracije, znotraj katerih je opredeljen način opremljanja s kanalizacijo. Ureditev kanalizacije določa predvsem gostota poselitve oziroma stop­nja predvidene obremenitve, za posamezno območje izražena v PE (populacijski ekvivalent). Na območjih zunaj aglomeracij pa gradnja kanalizacije ni predvidena.

Celoten intervju si lahko preberete v prilogi Deloindom ali na www.deloindom.si.