Deloindom: Dalije - ognjemet raznolikosti

Dalije, ki pri marsikom oživijo spomin na babičin vrt, dobivajo v modernih zasaditvah spet opaznejšo vlogo.

Objavljeno
17. avgust 2015 13.33
Julijana Bavčar, Deloindom
Julijana Bavčar, Deloindom

Medtem ko se barvni ognjemet polnjenih cvetov ni nikoli zares umaknil z vrtov ljubiteljev dominantnih cvetic, se zdaj s trajnicami čedalje pogosteje družijo preprostejše, marjetaste in vetrnicam podobnih dalije. V pražnjo opravo se odenejo v visokem poletju, ko začne barvitost trajnih nasadov usihati, in cvetijo vse do prve slane.

Takrat je čas, da njihove rizome, odebeljene koreninske gomolje, izkopljemo in jih damo počivat v ne pretoplo klet. V Mehiki, od koder izvira večina od 36 botaničnih vrst, so trajnice, a tam nimajo opraviti s temperaturami pod lediščem. Medtem ko potrebujejo današnje vrtne dalije dobro pognojeno odcedno prst in veliko vode, nekatere njihove botanične sestrične rastejo na precej skalnem terenu Mehiške planote, tudi 2500 metrov nad morjem.

V azteški kulturi so imele pomembno vlogo kot okrasne, obredne in zdravilne rastline – gomolje nekaterih vrst so uporab­ljali celo v prehrani, s čimer se še vedno lahko srečate v kuhinji mehiške države Oaxace. Dalije, ki uspevajo na naravnih rastiščih Srednje Amerike, so po obliki, predvsem pa velikosti nadzemnega dela zelo raznolike, srečamo visoke od 30 cm do pravih dreves z olesenelim spodnjim delom in bujno krošnjo. Dahlia imperialis s sivkino rožnatimi cvetovi, ki spominjajo na kozmeje, tako zraste do šest metrov in ima votla vodena stebla, s katerimi so si lovci nekdaj gasili žejo. V primerjavi z naravnost domišljijskimi oblikami cvetov, ki jih premorejo današnji hibridi dalij, pa jih ima večina ploščate cvetove z eno vrsto venčnih listkov okrog koška (okrogle sredice).

Več o njihovi zgodovini na evropskih tleh ter nenavadni genski zasnovi si preberite v prilogi Deloindom ali na www.deloindom.si.