Deloindom: Orhideje − temperaturni šoki za cvetenje

Temperatura ima odločilno vlogo, če hočemo doma orhidejo pripraviti do ponovnega cvetenja.

Objavljeno
09. februar 2016 10.26
Julijana Bavčar
Julijana Bavčar

Sodobne metode datiranja fosilnih ostankov so razkrile, da so orhideje v današnji Evropi obstajale že pred 15 milijoni let. Takrat je bilo tu podnebje takšno kot v tropih, od koder poznamo predvsem epifitske orhideje, ki rastejo na drevesnih deblih. Antični Grki so iz botanične družine, ki se je prilagodila skoraj vsem življenjskim okoljem na Zemlji, le skrajnim polarnim in puščavkim predelom ne, poznali talne orhideje, kakršne rastejo po vsej Evropi. Mnogo vrst ima v tleh lanski in letošnji gomoljček hkrati – spominjala sta jih na moška moda, orkhis. Ta so dala ime botanični družini, ki predstavlja skoraj desetino vseh vrst na Zemlji. Verjeli so, da gomolji orhidej krepijo moškost.

Registriranih jih je približno 25.000 vrst z neverjetno znotrajvrstno pestrostjo. Kar je kukavičevkam, kakor slovensko pravimo družini, skupno, je posebna zgradba cveta in to, da v semenih nimajo rezervnih snovi, zato jim po kalitvi do hrane pomagajo glive, od katerih so odvisne. Cvet je someren in sestavljen iz šestih cvetnih listov, ki so razvrščeni v dveh vretencih: v zunanjem vretencu treh listov in notranjem vretencu treh listov, od katerih največjemu srednjemu pravimo medena ustna. Medena ustna je navadno podaljšana v ostrogo, v kateri so žleze in privablja žuželčje opraševalce. Raz­nolikost in osupljive oblike cvetov so po odkritju čezmorskih dežel naše prednike gnale v lov za rastlinskimi posebnostmi, ki je žal ugonobil brez števila vrst orhidej. Svoje k temu prispevata še človekovo poseganje v njihova naravna ras­tišča in segrevanje ozračja, ki vrste izrinja na čedalje višje lege.

Po drugi strani pa so poklicni žlaht­nitelji s selekcijo in medvrstnim križanjem ustvarili orhideje, ki jih v naravi ni in katerih videz se prilagaja človeškim predstavam o skladnosti in lepoti. Druga lastnost, ki šteje pri komercialnih žlahtniteljih, je »prilagojenost« sort na značilnosti naših bivališč. Mit o težavnosti gojenja je tako pri marsikateri vrsti orhidej postal preteklost, hkrati pa je komercializacija gojenja skupaj z razvojem tehnologije razmnoževanja pripomogla, da v naravi niso več tako ogrožene

Več o cvetenju orhidej si preberite v tiskani izdaji priloge Deloindom ali na www.deloindom.si.