Tiskane izdaje
Kar je bila pred dobrim letom dni le previdna ocena, je zdaj zanesljiva ugotovitev: nepremičninski trg se vrača v formo. Ponudba iz časa kriznega mrtvila še ni povsem pošla, na trg počasi kapljajo novi projekti.
Žal prepočasi, da bi lahko zadostili občutno večjemu povpraševanju in zavrli rast cen nepremičnin. A ta je za zdaj še zmerna, ravni pa so globoko pod rekordnimi iz leta 2008. Nepremičninski posredniki in nadzorniki bančnega trga ne zaznavajo pregrevanja, razmere na trgu so po njihovem stabilne.
Na dolgi rok pa bi se tveganje seveda lahko povečalo, če bi število transakcij in obseg prometa z nepremičninami ušla z vajeti.
Državni statistični urad je na področju nepremičnin potegnil črto pod leto 2016, Geodetska uprava RS pa bo za kak mesec zamujala z letnim poročilom. Kot razlog za zamudo navajajo, da se je število evidentiranih kupo-prodajnih poslov z nepremičninami lani povečalo za približno desetino, v zadnjih treh letih pa za skoraj 30 odstotkov.
Ozko grlo za analitike je povečana prodaja stanovanjskih hiš (samo lani za več kot 15 odstotkov), saj je treba zaradi njihove raznovrstnosti skoraj za vsako prodajo opraviti terenski ogled, da se ugotovi, kaj (in kakšen) je bil predmet prodaje.
Terenski ogledi so zamudni, kadrovske kapacitete urada za vrednotenje nepremičnin, katerega strokovnjaki vsako evidentirano transakcijo preverijo, pa so zelo omejene, je povedal Aleš Perovšek, vodja sektorja za trg nepremičnin na Gursu.
