Tiskane izdaje
Pred Elvisom ni bilo ničesar, je nekoč izjavil John Lennon. Slavni citat se na velikem reklamnem panoju nedaleč stran od Gracelanda, kjer je bil kralj rock'n'rolla doma, proti nebu vzpenja še danes. Lennon je seveda imel prav. A čeprav je imel v mislih najbrž Elvisovo glasbo, tudi z njegovim Gracelandom ni nič drugače.
Elvisovo vsenavzočnost je v okolici 5,6 hektara velike posesti, ki nekoliko odmaknjena od strogega urbanega središča Memphisa domuje na Bulevarju Elvisa Presleyja 3764, zaznati tako rekoč na vsakem koraku. Najti jo je v svetlomodrem cadillacu, parkiranem ob cesti, ki vabi na ogled pevčeve zajetne zbirke takšnih in drugačnih jeklenih lepotcev, tudi zasebnega letala, ki nosi ime po njegovi hčeri Lisi Marie; opazite jo na vhodnih vratih z vkovanima podobama Elvisa v zanj tako značilnih pozah, kjer sunkovito poplesuje v družbi izbranih ritmov in not; če se malce potrudite, jo odkrijete celo na prehodu za pešce, kjer se pevčev obraz, vsaj zdi se tako, obrača proti nepregledni množici sporočil, ki so jih njegovi najzvestejši oboževalci pustili na zidu, ki loči Graceland od zunanjega sveta. Elvis, you are always on my mind, forever in my heart. Elvis is my rock that helps me roll, Elvis forever ... (Elvis, vedno si v mojih mislih, za vedno v mojem srcu. Elvis je moja skala, ki mi pomaga vrteti se, Elvis za vedno ...)
Na še enem panoju v bližini slovitega posestva z milostjo v imenu so verjetno poosebljeni misli in občutja ne le domačinov tega dela zvezne države Tennessee, temveč celotne Amerike 16. avgusta 1977, ko se je srce Kralja ustavilo: Till we meet again, may God bless you, Elvis (Dokler se spet ne srečava, naj te Bog blagoslovi, Elvis). Toda kljub temu eno največjih imen glasbene zgodovine 20. stoletja še vedno živi. Kot da se je njegov duh naselil v motelu čez cesto, kjer so poleg zajetne zbirke Presleyjevih predmetov, plošč, fotografij in misli njegove podobe izobešene celo nad večino postelj. Ali v še precej razkošnejši Heartbreak Hotel s 128 sobami za petične poznavalce, medtem ko imajo »zgolj« ljubitelji blizu motela možnost nakupovati spominke v čisto pravem outletu. Obisk trgovine s takšnimi in drugačnimi spominki na Kralja v Gracelandu se namreč kaj hitro izkaže za precej drago pustolovščino: za magnetek s podobo slavnega pevca ali njegovega rožnatega cadillaca boste odšteli več kot deset dolarjev.
Vedno varno pribežališče
Graceland je pač Graceland. Za kralja rock'n'rolla, ki bi prav 8. januarja letos praznoval osemdeseti rojstni dan, je bila čudovita bela rezidenca v kolonialnem slogu s 1630 kvadratnimi metri in 23 sobami ter pripadajočim posestvom vedno varno pribežališče, zato je tu – v tako imenovanih Meditacijskih vrtovih – s svojimi starši in babico tudi pokopan. Ni pa bil to pevčev prvi dom, saj se je rodil v nekoliko odmaknjenem mestecu Tupelo v zvezni državi Misisipi; Graceland, ki je bil sprva v lasti memphiškega časopisnega založnika S. E. Toofa in je dobil ime po njegovi hčeri Grace, je namreč tedaj 22-letni Presley za pičlih 100.000 dolarjev kupil leta 1957, saj so horde oboževalcev, in predvsem oboževalk, motile njegove sosede v prejšnjem domovanju, želel pa si je tudi več zasebnosti in varnosti. Tu si je v skladu s svojim, za mnoge nekoliko dekadentnim življenjskim slogom tudi uredil dom in v njem gostil člane svoje razširjene družine.
Ko v pritličju vile s kar osmimi spalnicami in kopalnicami takoj za vhodno dvorano vstopimo v dnevno sobo Presleyjevih, najprej pozdravita kar 4,6 metra dolg bel kavč in prav tako bel kamin, tu pa visi tudi slika, ki jo je Elvisov oče Vernon poklonil sinu ob zadnjem skupnem božiču. V pripadajoči glasbeni sobi seveda ne morete mimo velikega klavirja in televizije v slogu petdesetih let prejšnjega stoletja. Zraven dnevne sobe so imeli spalnico Elvisovi starši, nasproti nje je bila razkošna jedilnica. Prav posebno poglavje hiše je kuhinja: ta za javnost do leta 1995 sploh ni bila odprta, saj jo je do svoje smrti leta 1993 uporabljala Elvisova teta Delta. Toda po pisnih virih, ki o omenjeni kuhinji obstajajo, je za časa Elvisovega življenja menda obstajalo zanimivo nenapisano pravilo, katerih 35 stvari v njej (za Kralja, jasno) nikoli ne sme zmanjkati. Med njimi so se znašli meso in sestavine za mesno štruco, gorčica, pepsi, kikirikijevo maslo, sveže iztisnjen pomarančni sok, bananin puding, žvečilni gumi, cigarete, cigare in vžigalice.
V zgornjem nadstropju je javnosti odprtih manj prostorov rezidence, tako da v Elvisovo spalnico ali kopalnico, kjer naj bi umrl, ni mogoče pokukati. Lahko pa zato podrobno spoznamo poročni dan Elvisa in njegove žene Priscille, ki je v Gracelandu z njim živela deset let, do ločitve leta 1972, otroško sobo njune hčere Lise Marie, Elvisovo telovadnico, njegovo obsežno zbirko oblačil, da, celo njegov znani par belih čevljev. Če bi Kralju pri opremljanju hiše lahko očitali nekoliko čudaškosti, mogoče celo kiča, sta naravnost navdušujoča njegov snemalni studio in gigantska zbirka osvojenih glasbenih nagrad, zlatih plošč, scenarijev za filme, ki jih je posnel, in kostumov, ki jih je nosil za različne vloge. Resda je obiskovalcem Gracelanda na vodenih ogledih za spoznavanje vsega naštetega odmerjena zgolj ura in pol, a jih to nikakor ne moti, da slovite domačije ne bi obiskali. Še več, Graceland je že vrsto let druga najbolj obiskana zasebna rezidenca v državi, takoj za Belo hišo.
Nacionalna zgodovinska znamenitost
Graceland so za javnost uradno odprli 7. junija 1982, od 7. novembra 1991 je vpisan v ameriški nacionalni register zgodovinskih krajev, od 27. marca 2006 pa je razglašen za nacionalno zgodovinsko znamenitost. Leta 1993 je posestvo prešlo v last Elvisove hčere Lise Marie Presley, ki je takrat dopolnila petindvajset let. Dvanajst let zatem je zaradi visokih stroškov vzdrževanja prodala 85 odstotkov očetovega posestva poslovnežu Robertu F. X. Sillermanu, ustanovitelju podjetja za promocijo glasbe in športa SFX Entertainment, skupaj s pravicami do uporabe njegovega imena in podobe. Tako je baje zaslužila okrog sto milijonov dolarjev. Svojo odločitev je pojasnila s tem, da je že nekaj let iskala nekoga, s katerim bi združila moči in Elvisa naredila za še večjo silo v industriji zabave, zlasti v tujini. Kakorkoli, Elvis je še vedno na prvem mestu Forbsove lestvice pokojnih ljudi, ki največ zaslužijo, njegova hči pa je obdržala lastniško pravico nad slovitim Gracelandom, kamor se vsako leto vrne za božič in uživa praznike s svojo družino ...
Največja retrospektiva v Evropi
Da bi Elvisa spoznali tudi tisti, ki jih pot ne zanese v Graceand, so z njegove posesti v Veliko Britanijo, natančneje v londonsko Areno 02, konec lanskega leta prepeljali več kot tristo predmetov, ki so tako ali drugače povezani z glasbeno legendo. Med drugim slovitega rožnatega cadillaca, obleko s podobo ameriškega sokola in celo biljardno mizo, na kateri je igral skupaj s člani skupine The Beatles leta 1965. Prav tako si v Londonu lahko ogledate Elvisove odrske oprave, kot je črna usnjena obleka, ki jo je nosil leta 1968 v televizijskem nastopu Comeback Special, pevčevo denarnico s fotografijami hčere, njegove ključe vhodnih vrat ter prstan z vgraviranimi začetnicami T.C.B., ki pomenijo Taking Care of Business (Skrb za posel), kakor je imenoval svoj bend. »Čeprav je vsak predmet povezan s spomini, smo več kot veseli, da bodo lahko zapustili Graceland,« je pred odprtjem razstave dejala Priscilla Presley, ki je bila pet let poročena s pevcem. »Elvis je tako meni kot najini hčeri Lisi Marie Presley veliko pomenil, toda obe veva, da si ga naša družina deli s svetom,« je še dodala. »Za tiste, ki ne morejo v Graceland, bo Graceland prišel k nam,« je dejal vodja projekta Nic Wastell. Vsi, ki tudi po skoraj štirih desetletjih od Elvisove smrti legendo še vedno občudujete, si lahko razstavo, ki je po navedbah organizatorjev doslej največja retrospektiva o Presleyju v Evropi, ogledate še vse do 31. avgusta.
