Tiskane izdaje
Maksim Osipov ima naravni dar, da čuti človekove vibracije. Magister ljudske medicine je postal leta 1992, naziv mu je dodelila moskovska akademija za zdravilstvo in energoinformativne znanosti, leta 2002 je pridobil svetovno licenco za zdravilstvo. Zaradi najvišjih ocen na izpitih je registriran med desetimi najboljšimi zdravilci na svetu. Njegovo sposobnost cenimo tudi Slovenke in Slovenci. Zdravi oziroma izboljšuje skoraj vse bolezni. Človeka obravnava celostno. Najprej odstrani vzroke porušenega ravnovesja in šele nato posledice bolezni.
Povejte, lepo prosim, doktor Maksim, ali bom, ko bom šla od vas, napolnjena z energijo, vi pa izpraznjeni?
Ni čisto tako. (Se komaj blago nasmehne.) A potrebujem svoj prostor. (Z rokami zaokroži okoli sebe. Besede izgovarja jasno, med pogovorom mimogrede preskakujejo ruske in srbske.) Terapije, ki jih izvajam z enim do štirimi pacienti, niso obremenjujoče. Drugače je, če bi bil obkrožen z množico. Ne bi se mogel osredotočiti, ker bi vsrkaval, kar se ljudem dogaja. To bi bila prevelika obremenitev za moje živčevje.
Sicer se v večini, okoli 90 oziroma 95 odstotkih, ljudje pozitivno odzivajo, po terapiji so dobro razpoloženi. Predvsem so se pripravljeni usmeriti v spremembo svojih navad. Vsakomur, ki ima takšne ali drugačne zdravstvene težave, skušam dopovedati, da si bolezen dejansko prikliče sam. Razumete? Vi sami ste v nekem trenutku storili napako, ki je povod problema. Zato se najprej skupaj potrudiva dokopati od defekta. Kako? Enostavno, analizirajte svoje življenje in se potrudite kaj spremeniti. Nobene potrebe ni, da z mano delite vse, če tega ne želite. Iskreno samoizpraševanje vas bo vodilo do podatkov, pomembnih za rešitev težave, ki je v vas.
Zamotano je brskanje po sebi.
Da, to je najteže. Načeloma lahko fizično motnjo odpravim in nekaj časa se boste počutili v redu. Ampak če ne boste premagali vzroka porušenega ravnovesja in ničesar v življenju spremenili, se boste vrnili v staro stanje. Ljudje, denimo, tarnajo, da je s službami težko in da so nenehno pod stresom, vendar jih še bolj hromi strah pred tem, kaj bi jim utegnile prinesti korenite spremembe ustaljenega življenjskega ritma. Razumem jih. Zato predlagam postopno ukrepanje.
No?
Sprašujete, kaj vse lahko spremenite pri sebi? Zjutraj se stuširajte s hladno vodo. Zaradi povečane prekrvitve boste razvneli organizem. Rituala se ustaljeno držite. Če ste v slabi telesni kondiciji, se zvečer podajte na sprehod. Ni treba hoditi več kot pol ure za zmanjšanje napetosti, okrepili se boste fizično in psihično. Za boljše počutje in zdravje se lahko lotite tudi kratkih meditacij. Vsakič, ko o tem spregovorim, ljudje pričakujejo, da jih bom poslal na tečaj. Nikakor ne, jih pomirim, samo sedite v položaj, ki vam ustreza, in v mislih preanalizirajte svoj dan za nazaj. Se pravi, od večera do trenutka, ko ste vstali iz postelje. To bo vaša kratka meditacija. Kajti pomembno je, kakšne vtise sprejemate vase. Bržkone vam bo sprva težko in boste razčlenili vsako uro, vendar vztrajajte. Kmalu boste zmogli izčrpen pregled na minute, celo sekunde. Čez čas boste zmogli analizirati dva minula dneva in tako naprej. Vse v kratkem premoru, ki si ga boste vzeli zase. In to je vaša meditacija, ničesar se vam ni treba naučiti pri tem. Kadar ste v primežu slabe volje, nerazpoloženi, nervozni, razjasnite obraz in si skušajte priklicati nasmeh na ustnice. (Zelo nazorno pokaže, kako naj bi bil razpotegnjen vse tja do ušesnih mešičkov.) Že pet minut smeha povzroči, da se v možganih začnejo izločati endorfini, hormoni sreče za boljše razpoloženje.
Hmm, kot v napadih žalosti pomaga tudi košček čokolade?
(Bežno pokima, češ da snovi v čokoladi učinkujejo na kratko.) Naj končam: tudi če vam ostane isti stres, boste vsakdanjim neugodnim obremenitvam laže kos, če se boste razbremenili stresne energije, in verjemite, da se boste zlagoma izvili iz problemov. Zakaj vse to razlagam? Zaradi zakrčenih mišic in posledic dolgotrajnega stresa se pogosto začnejo pojavljati fizične motnje, denimo bolečine v hrbtenici, obraba sklepov, ukleščenje živcev. Rusi in verjamem, da tudi Srbi in Slovenci, imamo rek, ki gre nekako tako: »Kakršen hrbet, takšno življenje. Kakršno življenje, takšen hrbet.« Ozrimo se torej vase. Vrnimo se k sebi. In se sprejmimo. (Dvigne obrvi.)
Torej nam bolezni in poškodbe marsikaj sporočajo o našem življenju? Oziroma naše mišljenje, govorjenje in ravnanje ustvarjajo telesno držo pa tudi bolezen?
V 28-letni praksi, odkar izvajam poklicno zdravilstvo, delam s človekom na vseh ravneh. Torej na celostnem bitju. Takoj ko posameznika srečam, začutim, ali je bolan ali zdrav. Ko ga pogledam, se lahko zazrem v njegovo notranjost. V njegovo duhovno delovanje. Malokomu to pripovedujem. Ljudje navadno pričakujejo hitro diagnozo. Saj jo podam, kakor tudi recept za napredek v zdravju, vendar ne naravnost. Če me poslušajo, prav, sicer nadaljujejo po starem. Diagnoza sama vas nikoli ne bo pozdravila. Malo drugače je, kadar gre za odločitev operacija da ali ne. To sposobnost imam, da presodim, ali je bolje, da izvedem terapijo, kot da pacienta takoj po nepotrebnem operirajo. V nasprotju z nekaterimi zdravilci sodelujem z uradno medicino.
Po znanih podatkih dosegate zavidljive rezultate in za mnoge ste »orodje v božjih rokah«, ki uspešno zdravi številne bolezni: glavobol z migreno, bolečine hrbtenice in križa, išias, sklepe in revmatična obolenja, probleme s prekrvitvijo, bronhitis, psihične in imunske težave, downov sindrom, paraplegične in diabetične težave, zvišan krvni tlak, cerebralno paralizo, dioptrijo, stres, možgansko kap in srčni infarkt, motorične in druge težave otrok, opazen je tudi pozitiven pomik v zdravljenju avtizma. Kako konkretno se lotite zdravljenja?
Omenil sem težave s hrbtenico. Pri Slovencih so obolenja hrbtenice pogosta. Popravljam jo z masažo ... (Naredi premor.) V Moskvi sem končal fakulteto za alternativno medicino. A normalno, tudi sam se vse življenje učim. Naravne sposobnosti za to delo niso dovolj, zato sem se izpopolnjeval. Denimo, v Avstriji sem poglobil znanje o ortopediji. Rad se družim z ljudmi, ki se ukvarjajo z enakimi rečmi, kot se sam. Na Balkanu jih je veliko. V Sloveniji jih je precej. (Njegova žena Mirela, novinarka iz Novega Sada, kjer z Maksimom tudi živita, je ves čas poleg, ko magister ljudske medicine odgovarja za Ono. Posluša, a zdaj se ji zdi, da bi prav prišlo kratko pojasnilo. Pove, da je Maksim zelo redkobeseden, ko ga sprašujejo o naravi njegovega dela. Težko mu je govoriti o tem, kar občuti. In če že mora, svoje odgovore spretno zavozla in spelje sogovornika v drugo smer. Še to: v Srbiji profesor teologije piše o njem knjigo, vendar najboljši ruski zdravilec z vsemi mogočimi izgovori odlaga srečevanje in pogovore z njim.)
Dovolite, koga najbolj cenite? Vi, ki ste bili razglašeni za najboljšega zdravilca v Rusiji, kjer dajete veliko na takšno zdravljenje, in ste med desetimi najboljšimi zdravilci na svetu. In imate zlate roke pa tudi takšno priznanje.
Od zdravilcev? Sebe, normalno. (Mirno in jasno.) Samo sebe cenim. Tu ni dileme. Vedno ponavljam, da sem najboljši v svoji kategoriji. Veliko je sicer odvisno od tega, kdaj pacient pride do mene, vendar, denimo, bolečine v predelu hrbtenice odpravim na eni obravnavi do največ treh. To je velik uspeh. Ko vidim, da so ljudje zadovoljni z rezultatom zdravljenja, sem tudi sam zadovoljen.
Človek se mora samo intuitivno prepustiti vašim zdravilnim silnicam? In verjeti, da bo uspešno?
Jaz v procesu zdravljenja občutim človekovo avro, občutim človekovo biopolje in na podlagi tega pomagam. Posebnega pravila ni, vsekakor je pri zdravljenju največ odvisno od psihičnega stanja posameznika, koliko se je pripravljen sprostiti in prepustiti mojim rokam, s katerimi lahko odkrijem prizadetost organa, mojim možganom in vibracijam, s katerimi je najprej treba izravnati energetsko strukturo. To se avtomatsko prenese na fizično telo. Potem je človek odgovoren za napredek in zdravi samega sebe.
Doktor Maksim, ali drži, da ste posebno moč podedovali po svoji mami, dr. Ljudmili Osipovi, uveljavljeni profesorici tradicionalne in alternativne medicine na moskovski medicinski fakulteti ter ugledni zdraviteljici? Jemljete zdraviteljski potencial v sebi za dar?
Da. To je ta gen, ki ga nosim. Moja mama je znana zdraviteljica, podarila mi je ta gen z božjo pomočjo. Jaz sem se sicer vso mladost branil, a mama mi je prigovarjala: »Ti boš zdravilec.« Odgovarjal sem: »Mama, nikakor ne. Nikoli. Ukvarjal sem bom s čim povsem drugim.« Res sem marsikaj poskusil, a sem zdaj zdravilec. (Odkašlja se, ko dokonča stavek. Potem reče, da bi želel nekaj minut odmora, se opraviči in vstane od mize. Gospod Anton Kastelic, ki s svetovno priznanim zdravilcem sodeluje ob njegovih rednih obiskih v Sloveniji, izkoristi minute za dodatno pojasnilo: »Maksim Osipov se zdravljenja loti na dveh ravneh. Kot bioenergetik na nivoju biopolja tako, da skupini ljudi podaja energijo. To traja približno petnajst, dvajset minut, odvisno od tega, kako jo sprejemajo. Kdor se odzove, ga zdravi naprej, saj pomeni, da sprejema njegov sistem zdravljenja. Naslednje terapije potekajo individualno. Najprej odstrani vzroke in šele nato se loti odstranjevanja posledic bolezni. Vibracije čistijo notranje organe, ki so onesnaženi, in pacient v telesu čuti mravljince in toploto. Opišem vam lahko svojo izkušnjo: po hudi prometni nesreči sem imel zamaknjeno hrbtenico, Maksim mi jo je naravnal in od tedaj nimam nobenih težav. Star sem 72 let in sem aktiven.«)
Doktor Maksim, menda pri otrocih dosegate odlične rezultate. Kako to razlagate? So otroci bolj povezani z naravo oziroma njeno sposobnostjo obnavljanja?
Ko delam z otroki, ne glede na to, kako težko bolezen imajo, so rezultati zdravljenja praviloma takoj vidni. Otroci niso kot mi starejši, ne sprašujejo, ali bi verjeli v to zdravljenje ali ne, nobenih mentalnih zavor nimajo. Starši jim naročijo: »Moraš.« Otrok potrpi, če se lahko tako izrazim, petnajst minut in potem reče. »Na svidenje, stric, zdaj se grem igrat.«
Za vas pravzaprav ni bolezni, ki se je ne bi dalo pozdraviti ali vsaj ublažiti. Posebno odmevno je bilo vaše znanstveno delo na temo Downov sindrom in kako ga obravnavati.
Nisem vsemogočen. Tudi nezmotljiv nisem. Ko omenjate downov sindrom, izboljšam mentalno motnjo, celotnega stanja ni mogoče popraviti.
Ste ozdravili že koga, ki so ga zdravniki odpisali?
Takole bom rekel: sprejmem tudi onkološke bolnike, pri srčno-žilnih obolenjih sem previden, če je tveganje res veliko, raje zgolj svetujem. Pomagam tudi parom, ki se trudijo zanositi. Pri tem je obvezno, da oba prideta k meni na prvo terapijo, prav tako je dobro, da imata s seboj vse zdravniške izvide. Med zdravljenjem delujem na sistem živcev. Prav tako na očesni živec pri korekciji dioptrije. Nikakor ne govorim, da sem univerzalen, ampak poskušam pomagati ljudem, da razrešimo, kar jih teži, vendar nič ne gre na silo. Mislim tudi, da mora vsak človek pomagati sam sebi, kolikor more. Ničesar ne obljubljam na kratki rok. Vedite, da je zdravje nemogoče povrniti v nekaj dneh. Zato dajem tudi napotke, kako si pomagamo sami – vključno s tem, da je pomembno paziti na dobre misli! –, da napredujemo v svojem energetskem razvoju.
Kako vi skrbite za telesno obrambo?
Obožujem šport, sem rekreativec. Vsaka fizična aktivnost pospešuje delovanje metabolizma in čisti organizem. Zdaj se kopam v Savi, pri Šobcu. Ljudje me malce z začudenjem gledajo, ko to počnem, saj veste, kakšne so temperature?! Pozimi, ko so pod lediščem, se rad »kopljem« v snegu. Zame je to normalno. Včasih me tudi prime, da kakšen mesec vsak dan po službi tečem po osem do deset kilometrov. Včasih naredim post samo z vodo. Sedem, osem dni. To pomaga, da se prečistim in stabiliziram energetske kanale.
Potrebujete mir in tišino?
V resnici ne. Rad imam ljudi, rad se družim z njimi. Mir in tišino imam, ko spim. Saj sem normalen. Vse v življenju se vrti v svojem krogu, kot je treba. Velja, da žanjemo, kar sejemo. Če si dober človek, se boš dobro počutil, kakršen si, in dogajale se ti bodo lepe stvari. Meni vsi pravijo, da sem vedno nasmejan. (Drži, Rus je dobrodušen človek in ima smisel za humor.) Res, takšen sem. Tu ni kaj dodati.
