Mastne kalorije: Spanje - najpomembnejši obrok dneva

»Ob 8h si že v postelji???« me je vprašal. In si najbrž mislil, da sem len.

Objavljeno
27. marec 2017 13.20
shutterstock utrujenost
Klemen Rojnik
Klemen Rojnik

Več kot tretjino našega časa v življenju prespimo, pa še vedno ne vemo točno, zakaj. V evolucijskem kontekstu je torej spanec izrednega pomena. Sploh če pomislimo, čemu vse smo bili med spanjem izpostavljeni in kaj vse med spanjem »zamujamo«. Med spanjem smo nekoč veliko lažje postali večerja plenilcev, med spanjem ne moremo iskati hrane in skrbeti za otroke. Če nas spanje toliko »stane«, potem mora biti res zelo koristno, da toliko časa zabijemo v postelji.

Zato je precej nerazumljiv (ne)ugled spanja v današnji družbi. Če hodiš spat ob osmih zvečer, si v najboljšem primeru med vrsticami opredeljen za lenuha. In z velikim občudovanjem se govori o uspešnih poslovnežih, ki spijo po zgolj štiri ure na dan. Vendar ti po drugi strani nihče ne da pravilnega odgovora, ko jih soočiš z vprašanjem o njihovi najpomembnejši stvari, brez katere ne bi mogli preživeti npr. nekaj dni. Odgovori tipa »mobitel«, »računalnik« so seveda zaslužni posmeha ali facepalma. Tisti, ki omenjajo hrano in pijačo, so seveda malenkost bližje. Ko jim pa omeniš spanje, je pa nenadoma tišina.

Zato tudi popolnoma drži trditev v naslovu. Ob pomanjkanju spanca nam prehrana iz prave hrane in gibanje na nivoju divjakov iz džungle nič ne pomagata, počutili se bomo slabo. Prav tako z dovolj spanca nekako lažje prenesemo tudi malce slabšo prehrano. Zato še enkrat ponavljam: najpomembnejši obrok dneva je spanje! Seveda pa se nenavadne trditve spodobi malce utemeljiti. Zato bom v nadaljevanju izpostavil nekaj glavnih učinkov pomanjkanja spanca.

Glede na tip bloga se spodobi, da začnemo z vplivom na apetit. V zaspanih možganih se močno povečajo mehanizmi samonagrajevanja s hrano. Kar po domače pomeni, da nam mnogo bolj diši hiperokusna, visokokalorična hrana. Oziroma izdelki, seveda. V študijah so namreč ugotovili, da zaradi zgolj ene same štiriurne noči namesto normalne, osemurne, ljudje naslednji dan pojejo dodatnih 300−400 kalorij. Torej − premalo spanja redi!

Kronično pomanjkanje spanja ima tudi drastičen vpliv na presnovo. Npr. teden dni omejenega spanja na pet ur na noč spremeni mlade, zdrave moške skoraj v sladkorne bolnike (tj. preddiabetike). Tudi že ena noč s premalo spanja povzroči inzulinsko rezistenco v jetrih in oslabi zmožnost presnove ogljikovih hidratov. In kar negativno vpliva na presnovo, je ponavadi tudi dejavnik tveganja za presnovne bolezni, kot so debelost, diabetes, hiperlipidemija ...

Naslednje področje, na katero vpliva pomanjkanje spanja, je imunski sistem. In seveda ne v dobrem smislu, saj že ena noč s premalo spanja poveča verjetnost, da zbolimo za prehladom, gripo ali kakšno drugo prenosljivo boleznijo. Premalo spanja vodi tudi v povečanje sistemskega vnetja, ki je povezano z vsemi današnjimi degenerativnimi boleznimi.

Tako tudi naslednji učinki na kognitivne sposobnosti niso presenetljivi. Pomanjkanje spanja nas dela neumne. Oziroma malo drugače povedano, neprespani se odločamo podobno kot takrat, ko smo malce pregloboko pogledali v kozarec. Izgubimo zmožnost samokontrole, bolj nas zanima kratkotrajno ugodje kot dolgoročne posledice, postanemo bolj nagnjeni k tveganim odločitvam. Ob tem vedenju mnogo lažje razložimo dejanja večine današnjih voznikov v prometu! Sploh zjutraj.

Moram že končati, pa se mi sploh še ni uspelo dotakniti negativnih vplivov na duševno zdravje, športno regeneracijo, sindrom puščajočega črevesja, ekonomsko produktivnost ... Na vsak način pa upam, da mi je uspelo vsaj malo prikazati pomen najpomembnejšega dnevnega obroka. Odslej me boste tako lažje razumeli, zakaj me pikre pripombe iz podnaslova ne ganejo!

***

Klemen Rojnik je jedec, triatlonec in farmacevt.

V vlogi avtorjev naših kulinaričnih blogov, ki vam jih serviramo vsak četrtek ob 15. uri, mu družbo delajo še:

Anja Korenč, oblikovalka embalaže, soustanoviteljica studia Fork.

Alja Dimic, prehranska terapevtka, Center Holistic

Gorazd Potočnik, slaščičarski mojster in lastnik podjetja Sladkozvočje.

Anita Lozar in Matej Pelicon, pivovarja in lastnika ajdovske craft pivovarne Pelicon.

Uroš Štefelin, kuhar in gostinec, Vila Podvin

Po kulinaričnih blogih lahko brskate TUKAJ.