Tiskane izdaje
Junk hrane se drži slab sloves. Priznam, da sem tudi sam velikokrat kaj rekel čez njo. Škodljiv vpliv na zdravje, fizične sposobnosti in duševno zdravje niža splošno kakovost življenja. A v katerem koli mestu se znajdeš, skorajda ne moreš prehoditi sto metrov, ne da bi šel mimo vsaj ene prodajalne tovrstne hrane. Kako je mogoče, da je neka stvar tako popularna, ko pa se vsi zavedamo njene škodljivosti?
In zato sem začel razmišljati. Kaj pa če je zadaj vseeno nekaj več? Kaj če pri junk hrani obstaja nekaj, kar ni očitno na prvi pogled? In zato sem šel iskat argumente ZA njo. Izkazalo se je, da je kar nekaj poštenih razlogov, ki upravičujejo uživanje hitre hrane.
Prvi in najbolj očiten je, da je tovrstna hrana izredno okusna. In vsaka okusna hrana povzroči tisto opojno sproščanje dopamina v možganih, ki vzbuja občutke sreče, zadovoljstva. In to še preden prvič zagrizemo v hamburger, še preden damo v usta prvi kos pice. Konec koncev smo na svetu tudi zato, da uživamo. In življenje je sestavljeno iz trenutkov − zakaj ne morejo biti ti trenutki srečni?
Tudi pestrosti junk hrani ne gre oporekati. Ponudba je tako raznovrstna, da je vsak obrok v tednu lahko drugačen. Samo pomislite na različne variacije burekov, pic in kebabov, hamburgerjev in hot dogov. Pa še to je zgolj »smetana« junk hrane. Če slučajno zmanjka idej, so tu še testenine z zdravimi omakami na tisoč in en način, cela plejada sendvičev ...
Pestrost tovrstnih izdelkov pa za seboj potegne še naslednje koristno dejstvo. Raznovrstnost dodanih aditivov. To so tiste sestavine, ki se začnejo z E in končajo s tremi številkami − konzervansi, barvila, arome ... Gotovo dobite vse po vrsti in v zadostnih količinah. Poglejte na deklaracije izdelkov in izberite zgolj tiste, ki imajo vsaj dva odstavka sestavin in od katerih jih vsaj tri četrtine ne znate niti prebrati. Pestrost je pomembna!
Mogoče je skrb vzbujajoče dejstvo, da s takšno prehrano ne dobite dovolj vitaminov in mineralov. Vaš strah je odveč. Res je, da so tovrstni izdelki tako siromašni s hranili, da jih morajo vedno dodajati, a multivitaminske tablete niso drage. Pa tudi tistega obveznega napisa na škatlicah prehranskih dodatkov ne jemljite resno. Nisem še naletel na nobeno študijo, ki bi dokazovala, da prehranski dodatki ne morejo biti nadomestilo za zdravo prehrano.
Pomembna prednost junk izdelkov je tudi to, da se nikoli ne pokvarijo. Najverjetneje zaradi vsebnosti konzervansov, ne toliko zaradi dejstva, da so izdelki tako nehranljivi za mikroorganizme ali druge živali, da jih ti ne napadajo. Počasna pokvarljivost tako omogoča nakupovanje v velikih količinah na zalogo, kar tudi ni zanemarljivo.
In počasi se moram dotakniti tudi vpliva na zdravje. Hrana ima tako lepo lastnost, da so posledice slabih izbir vidne šele daleč v prihodnosti, če res ni akutno toksična. Morebiti ima junk hrana res negativne posledice na naše zdravje, ampak s tem se bo ukvarjal naš jaz v prihodnosti. Trenutni jaz mora uživati v življenju! Čez nekaj dekad bo pa medicina že gotovo tako napredovala, da bom tudi v prihodnje zdrav in se odlično počutil. Če pa bolezen potrka na vrata malce prej, imamo tako ali tako vsi zastonj zdravstvo. Za kakšne posege se morebiti res malo dlje počaka, ampak tablete pa lahko dobi vsak. Tudi za preventivo. Tako da brez skrbi, medicina brez problema reši posledice slabe prehrane.
In nazadnje pridemo do enega izmed glavnih dejavnikov uspešnosti vseh diet − kompliance. Oziroma zmožnosti, da se dolgoročno prehranjujemo z junk hrano. Mislim, da je ta pomislek povsem odveč, saj imamo dovolj podatkov o dolgotrajni uspešnosti tovrstne prehrane. Pa ne zgolj v Ameriki, tudi pri nas imamo že prve opazovalne podatke o vzdržnosti take diete. Bi se znalo zgoditi, da je to dieta z najmanjšim osipom med vsemi.
Tako da vidim čedalje manj razlogov, zakaj tudi sam ne bi začel uživati junk hrane. Morebiti bo ustrezala tudi vam!
< write_mode sarcasm="off" >*
___
*način pisanja: izklopi sarkazem
___
Klemen Rojnik je jedec, triatlonec in farmacevt.
V vlogi avtorjev naših kulinaričnih blogov, ki vam jih serviramo vsak četrtek ob 15. uri, mu družbo delajo še:
- Anja Korenč, oblikovalka embalaže, soustanoviteljica studia Fork.
- Alja Dimic, prehranska terapevtka, Center Holistic.
- Gorazd Potočnik, slaščičarski mojster in lastnik podjetja Sladkozvočje.
- Anita Lozar in Matej Pelicon, pivovarja in lastnika ajdovske craft pivovarne Pelicon.
- Uroš Štefelin, kuhar in gostinec, Vila Podvin.
Po kulinaričnih blogih lahko brskate TUKAJ.
