Tiskane izdaje
Umetna svetloba je v zadnjih nekaj desetletjih postala nepogrešljiv del našega okolja. Povsod smo izpostavljeni umetnim virom svetlobe, od mobilnikov, luči, računalnikov in seveda do televizije. Zato hitro pozabimo, kako izjemno novost predstavljajo te naprave v našem okolju. V veliki večini naše evolucijske zgodovine nismo bili izpostavljeni umetni svetlobi. Kar seveda pomeni, da nismo genetsko prilagojeni na življenje v okolju, nasičenem z umetno svetlobo.
Nezavedanje o tej naši neprilagojenosti je po mojem mnenju tudi eden od glavnih razlogov za čedalje pogostejše probleme s spanjem. Posledice nespečnosti oziroma slabega spanja so eden izmed večjih problemov sodobnega sveta, o katerem se zelo malo govori. Dandanes malokdo zares dobro in dovolj spi ponoči. Zbujamo se utrujeni, razdražljivi, z željo po kofeinu in sladkorju, da se nekako prebijemo čez dan. Lahko bi trdili, da nikoli nismo niti popolnoma budni niti nikoli popolnoma ne spimo. Ko pa že spimo, je naše »spalno okolje« onesnaženo z mobilniki, tablicami in nočnimi obiski hladilnika s predelanimi izdelki.
Luči, računalniki in mobilniki lahko resno zmanjšajo kakovost in dolžino spanca; o nekaterih posledicah sem že pisal. Izpostavljenost umetni svetlobi med nočnim časom je še posebej škodljiva, saj preprečuje izločanje melatonina, povečuje zakasnitev spanja in povečuje budnost. Večina novodobnih naprav namreč oddaja predvsem svetlobo modrega spektra, ki prek oči daje možganom signal za budnost in tako vpliva na naš naravni cirkadni ritem, tako imenovano biološko dnevno uro. Ta cirkadna neusklajenost pa ima lahko negativne učinke na psihološke, kardiovaskularne in presnovne funkcije ter povečuje tveganje za razvoj več vrst kroničnih bolezni.
Novejše raziskave pa še kažejo, da je ta učinek močne modre svetlobe na telo zvečer še precej večji, če čez dan nismo prejeli dovolj zunanje svetlobe. Tako nas sodobni življenjski slog, kjer veliko časa preživimo za štirimi stenami in potem zvečer gledamo v zaslone, pahne še v večje neskladje z našimi geni.
Kakovost in trajanje spanca torej vplivata na skoraj vsak del naših teles. S slabim spancem zelo pogosto pride želja po nazdravi, hiperokusni in energijsko bogati »hrani« in splošni mentalni lenobi, kar povzroča težave z ohranjanjem energije. To pa seveda spet vodi v še večjo verjetnost uživanja nezdrave hrane.
Nezmožnost razmišljanja v evolucijski luči nam torej tudi na področju izpostavljenosti umetni svetlobi prinaša kup problemov, ki jih ne rešujemo pravilno. Enako kot na področju prehranskih problemov, kjer neprilagojenost na današnje prehranske izdelke večinoma katastrofalno slabo rešujemo s tabletami. Zato je treba odpraviti vzroke problemov, ne pa simptomov lajšati z raznimi uspavali ter pomirjevali. Prej je treba odhajati v posteljo, še posebej v zimskem času. Spalnica naj bo hladna in čim temnejša. In če že ne gre brez mobilnikov, si vsaj namestite aplikacije za blokiranje modre svetlobe.
PS: Sem pa opazil, da se v določenih situacijah kljub vsemu zavedamo pomembnosti spanca. Ko pride dojenček v hišo, te vsi najprej vprašajo, koliko spite. Komentiranje po FB je OK, če te pa zmoti jok lačnega dojenčka, potem je pa štala ...
***
Klemen Rojnik je jedec, triatlonec in farmacevt.
V vlogi avtorjev naših kulinaričnih blogov, ki vam jih serviramo vsak četrtek ob 15. uri, mu družbo delajo še:
- Anja Korenč, oblikovalka embalaže, soustanoviteljica studia Fork.
- Alja Dimic, prehranska terapevtka, Center Holistic.
- Gorazd Potočnik, slaščičarski mojster in lastnik podjetja Sladkozvočje.
- Anita Lozar in Matej Pelicon, pivovarja in lastnika ajdovske craft pivovarne Pelicon.
- Uroš Štefelin, kuhar in gostinec, Vila Podvin.
Po kulinaričnih blogih lahko brskate TUKAJ.
