Nekatere stvari je treba opraviti skupaj

Za skupno prepoznaven znak svojih vin so zadružniki na steklenice postavili krono.
Fotografija: Haloška domačija mora imeti vinograd. FOTO: Franc Milošič
Odpri galerijo
Haloška domačija mora imeti vinograd. FOTO: Franc Milošič

Vinarska zadruga Haloze (VZH) je v samo dveh letih delovanja združila in poenotila 33 vinogradnikov, s svojimi dosežki pa prepričuje preostale, ki se šele odločajo za članstvo. Konec tega meseca bodo pognali najsodobnejšo premično polnilno linijo za vino, uredili so skupen degustacijski in prodajni prostor, skupno nastopajo na sejmih in vinskih ocenjevanjih, pripravljajo še skupno vinsko blagovno znamko.

Haložanov, ki so se vedno zanašali le na svoje roke in delavnost, ni bilo lahko prepričati, kako potrebno je sodelovanje in kako je mogoče nekatere stvari opraviti skupaj namesto vsak zase. Ko so pred tremi leti ustanovili Lokalno akcijsko skupino Haloze (LAS – za občine Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale in Majšperk), so se zavzeli tudi za krepitev haloškega vinogradništva. Ta vinska deželica ima vinogradniške lege, ki sodijo med 5 odstotkov najugodnejših za vinograde po vsem svetu, toda v zadnjih desetletjih je vinogradništvo strahovito hiralo in nazadovalo. V sto letih so vinogradi izginili s skoraj dva tisoč hektarov, zdaj jih je le še okoli 800 hektarov. Seveda zelo razdrobljenih: le 40 vinogradnikov obdeluje več kot pet hektarov nasada, kar 1800 pa jih premore le od nekaj arov do pol hektara (skupaj 280 hektarov).

FOTO: Franc Milošič
FOTO: Franc Milošič


Prva vinska kraljica iz Haloz


V LAS Haloze so oblikovali posebno delovno skupino za vinogradništvo. Jernej Golc poudarja, da je bil največji uspeh ustanovitev Vinarske zadruge Haloze marca 2016. Kot 88. slovensko zadrugo v kmetijstvu jo je ustanovilo 29 vinogradnikov, dve občini pa sta jo podprli že na začetku. Izkazalo se je, da je bila ustanovitev zadruge kot socialnega podjetja doslej najmočnejši razvojni korak v haloškem vinogradništvu. Njeni člani obdelujejo 220 hektarov vinskih goric. »Ujeli smo pravi čas za združevanje vinogradnikov. Zdaj ko imamo že kaj pokazati, bo to še lažje,« je prepričan mladi vinogradnik Nejc Gorjup, ki ima vinograde na Belskem vrhu. Letos je na sejmu v Gornji Radgoni na skupnem nastopu haloških vinogradnikov prejel veliko zlato medaljo (za suhi jagodni izbor sauvignona) in še eno od treh zlatih medalj za haloška vina. Za vinarski in turistični posladek pa je kmetijski minister Dejan Židan letos za 22. slovensko vinsko kraljico okronal Haložanko Katarino Pungračič – njena domačija v Drenovcu je tudi članica haloške vinarske zadruge.

Haloške vinogradniške lege so med najboljšimi na svetu. FOTO: Franc Milošič
Haloške vinogradniške lege so med najboljšimi na svetu. FOTO: Franc Milošič


Evropski denar za haloške vinogradnike


Za skupno prepoznaven znak svojih vin so zadružniki na steklenice postavili krono, kakor bi jo bila simbolno tja odložila vinska kraljica, obnjo pa dali še zadružne začetnice VZH. To je prvi del projekta Vino Haloze, ki ga uresničujejo skupaj s ptujskim in mariborskim kmetijskim zavodom ter društvom vinogradnikov in sadjarjev iz Haloz. Po besedah predsednika VZH Jožefa Šmigoca je celoten projekt ocenjen na 302 tisočaka. Ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo je zadrugi zanj odobrilo 200 tisoč evrov nepovratne pomoči iz evropskega sklada za regionalni razvoj. To je najvišji odobreni znesek med 50 projekti, ki so skupaj dobili nekaj nad dva milijona, njihova skupna vrednost pa presega tri milijone evrov. Haloški del je torej kar desetina celote.


 

Potujoča polnilnica vina


Glavna pridobitev v tem projektu je najsodobnejša francoska premična polnilna linija za vino, ki jo je zadruga kupila za 232 tisočakov. Poleg nepovratnih sredstev jo je delno sofinanciralo dvajset članov zadruge. Kupili so še dvoosni tovornjak in nanj zdaj vgrajujejo celotno linijo, da bo povsem samostojna. Z njo bodo vinogradniki na svojem dvorišču in pri kleti oprali steklenice, jih sterilizirali, filtrirali vino, steklenice napolnili, zaprli in etiketirali ter zložili v zaboje – vse to bo popolnoma avtomatizirano, tako da bodo lahko napolnili dva tisoč buteljk ali litrskih steklenic na dan. Šmigoc poudarja, da so vse račune že poravnali z najetim posojilom, ki ga bodo vrnili, ko bodo po povsem končanem projektu prejeli odobrena evropska sredstva. »Nekateri člani že nestrpno čakajo, da jim polnilnico pripeljemo pred klet. Verjetno bo najprej proti koncu novembra napolnila 10 tisoč steklenic vina Kobal.«

Komentarji: