Odprta kuhinja: Gozd na krožniku

Naslonjena ob okno sem opazovala naravo in tuhtala, kaj užitnega je zdaj mogoče dobiti. Smrekove iglice, recimo. 

Objavljeno
30. januar 2017 00.29
Mirjam Grilc
Mirjam Grilc
V Sloveniji med najbolj številčno vrsto dreves spada smreka, katere lepota je za pozornega opazovalca neprecenljiva. Razveseljuje pobeljena od snega ali obsijana s soncem v vročem poletnem jutru. V sebi pa nosi še veliko več. In očara tudi v kuhinji ...

Naslonjena ob okno sem opazovala naravo in tuhtala, kaj užitnega je zdaj mogoče dobiti: da je v bližini, da bo zanimivo, okusno in dostopno vsem vam. Ker je lega našega doma sredi neokrnjene narave pravšnja za takšno raziskovanje, ni minilo dolgo, ko mi je pogled obstal in našel »nekaj živega«. Seveda, iglavci so tisti, ki navdušujejo v obdobju, ko večina narave počiva pod belo odejo. Bori, smreke in jelke poleg drugih dreves dajejo zavetje našim udomačenim damjakom, košutam, v njihovi bližini pa je še zdaj, v teh mrzlih dneh, čutiti neverjetno prijeten vonj. Pravzaprav so njihove veje tiste, ki dišijo, in ni čudno, da mlade vejice pogosto vidimo spete v okrasnih cvetličnih šopkih sredi mize. Poleg tega, da krasijo prostor, ga prijetno odišavijo in razkužijo.

Za navadno smreko (lat. Picea abies) velja, da je bila nekoč »nosilec in znanilec kulture«, kar je omenjeno tudi v izvrstni knjigi slovenskih avtorjev Naše dreves­ne vrste. Rod smrek je precej obsežen, saj zajema prek 36 vrst, a samonikla pri nas v Sloveniji je le ena in to je navadna smreka. Z njo se večina najpogosteje srečuje v prednovoletnem obdobju, ko smrečice okrasijo ali iz njenih vejic spletejo venčke. Takrat v ospredje stopi tudi jelka (lat. Abies alba), za katero velja, da je ekološko ena najzahtevnejših in najobčutljivejših drevesnih vrst – kar me še posebno navdihuje, saj pri nas ponosno uspeva v gozdu pod hišo.

Smreka in drugi iglavci, jelka, bor, macesen, ruševje, bi morali imeti pomembno mesto v domači lekarni zaradi ugodnih učinkov na organizem. Zdravilni so mladi vršički, lubje, mlade vejice, smola, iglice. Vse je treba nabrati ob primernem času, skrbno in pravilno shraniti ali predelati.

Napitki, kot so čaj in sirup, kopeli in polivke za savne, mazila, inhalacije – vse to koristi ravno v tem času, ko nam dneve in noči krojijo nadležni kašlji in razsaja gripa. Če ničesar od tega nimate v domači shrambi, se odpravite v »čisto« okolje in si naberite mladih smrekovih vejic za čaj. Iglice zdaj niso tako polne vitamina C kot spomladi, a verjemite, imajo dovolj učinkovin, da se boste spotili, pomiril se bo kašelj in delno se bo prečistila kri. Čaj si lahko pripravite iz samih iglic oz. mladih vejic ali jih dodate k mešanici zelišč. Uživajo naj ga vsi, ki so prehlajeni, imajo bronhitis ali trpijo za astmo.

Kakorkoli so zdravilni in užitni deli smreke, jelke, sta obe tudi užitni in nadvse okusni. Natrgala sem nekaj mladih vejic ene in druge ter hitela preizkusit ideje, ki so nastale v glavi. Pripravljala sem recept za receptom in postavila na mizo.

Po pravici povedano, po dolgem času ni ostala niti drobtinica, ostali so le popolnoma prazni krožniki in stavek, ki ga je izrekla Eva: »Počutim se, kot bi bila v gozdu.«