Razcvet uličnega prehranjevanja

V organizaciji kulinaričnih dogodkov je veliko prostora za kreativnost in Slovenci ga imamo še precej.
Objavljeno
13. oktober 2017 17.50
Ana Strnad Hočevar
Ana Strnad Hočevar
Naj bodo spomladanski, poletni ali jesenski, petki v Ljubljani so rezervirani za druženje in obedovanje na Pogačarjevem trgu v centru mesta, kjer se že peto leto zapored dogaja kulinarična prireditev Odprta kuhna.

Od petindvajsetih stojnic, s katerimi sta Lior in Alma Kochavy pred petimi leti postavila nove smernice v kulturi uličnega prehranjevanja, se jih danes v povprečju na dogodek nabere dvakrat več. V tem času je v Odprti kuhni sodelovalo skoraj 160 gostincev, ki so skupaj pripravili več kot 1500 jedi. Ljubljanski fenomen kulinarične tržnice prestopa meje kotline ter žanje uspehe še v štirih drugih slovenskih mestih.

Enkrat na mesec se Odprta kuhna zgodi tudi v Kopru, Novi Gorici, Celju in na Ptuju, kjer je kulinarična tržnica julija potekala prvič. Le teden pozneje so na Ptuju pripravili lastno izvedbo ulične ponudbe, tako kot to že dve leti od aprila do septembra počnejo v Domžalah na mesečni prireditvi Kuhna na plac. Omenjene prireditve so dobro obiskane in uspešno gradijo zgodbo festivalskega uličnega prehranjevanja med obiskovalci, gostinci in organizatorji. »Širjenje Odprte kuhne na druge lokacije se je v resnici zgodilo povsem naravno,« je o razmahu projekta povedal Lior Kochavy, glavni organizator, ki je pred devetimi leti prišel v Slovenijo iz Izraela.


Na kulinaričnih tržnicah se trudijo, da bi se kar se da najbolj približali konceptu No waste. Foto: Marko Feist/Slovenske novice


»Bogastvo slovenske kulinarike smo hoteli predstaviti tudi ljudem drugod po Sloveniji, mesta pa so prepoznala kakovost projekta in koncepta, ki se nekoliko razlikuje od drugih kulinaričnih tržnic doma in po svetu. Sodelujemo namreč z najboljšimi slovenskimi restavracijami in kuharskimi mojstri ter zagotavljamo, da niti na dveh stojnicah ni enakih jedi,« je povedal Izraelec o adutih projekta, ki na enem mestu povezuje svetovne kuhinje v obliki manjših obrokov, pri čemer za razliko od »stereotipne« hitre prehrane ponujajo kakovostno kulinarično doživetje.

Petkove tržnice se veselijo domačini, tujci pa pogosto načrtujejo potovanje po Sloveniji tako, da zadnji delovni dan preživijo v Ljubljani. »Vedno večje je tudi zanimanje tujih medijev, tako skoraj ni petka, da ne bi na Odprti kuhni gostili tujih blogerjev in medijev, ki prihajajo k nam od vsepovsod, od Japonske do Kanade,« se Lior zaveda pomembnosti promocije fenomena Odprte kuhne.

Festivalski tip uličnega prehranjevanja v Sloveniji ni novost. Festival Lent, ki se na bregovih Drave dogaja že od leta 1993, je le dve leti pozneje dobil kulinarični dodatek, SladoLent, ki se ga še danes s ponosom in veseljem udeležujejo največji slovenski chefi in jim po toliko letih še vedno predstavlja velik izziv. Obiskovalcem festivala se na dan predstavijo po trije, ki v sodobnih, zdravih in okusnih preoblekah tradicionalne slovenske kulinarike ustvarijo odličen derivat kakovostno pripravljenega obroka hitre hrane.

»Za razliko od Odprte kuhne, ki je zelo uspešna kulinarična akcija in predstavlja uspešno gostinsko dejavnost ter bogati kulinarično ponudbo mest, je SladoLent festivalska prireditev, ki je del programa Festivala Lent in ne del njegove gostinske ponudbe. Pri nas so kuharksi mojstri nastopajoči, ne le gostinci,« je o obeh prireditvah povedal Uroš Mencinger, producent SladoLenta.


Obiska SladoLenta se veselijo tako obiskovalci kot tudi gostinci. Foto: Tadej Regent/Delo

Prostor za kreativnost … in dobiček

V vseh slovenskih regijah skozi vse leto najdemo zavidljivo število raznovrstnih kulinaričnih prireditev, ki so posvečene točno določenemu lokalnemu izdelku oziroma sestavini (na primer Bogračiada v Prekmurju, Praznik kakijev na Primorskem …) in so največkrat sezonsko določene. Lahko so ustvarjene za krepitev določene turistično zanimive regije (na primer Gorenjska okoli Bleda), včasih se zgodijo (le) kot spremljevalni dogodek (Dnevi poezije in vina na Ptuju). Ko gre za predstavitev hrane in pijače, je prostora za kreativnost veliko, tudi, denimo, z doseganjem Guinessovega rekorda.

»Kulinarične prireditve postajajo bistveni del turistične ponudbe ali so celo v celoti zasnovane v turistični namen. To seveda ne velja zgolj za Slovenijo. Turisti si želijo obiskane kraje tudi 'okusiti',« je povedala Daša Ličen, mlada raziskovalka na Inštitutu za slovensko narodopisje. »V zadnjih nekaj desetletjih so se kulinarični dogodki zelo razširili. S tem ni nič narobe, ne bi pa bilo prav, če bi zanemarili dejstvo, da so lahko tudi zgolj dobičkonosen instrument, ki polni žepe podjetnih posameznikov. Lokalna skupnost velikokrat nima prav veliko od njih, prej obratno,« je opozorila na morebitne skrite pasti (in človeško nrav) Daša Ličen.

V slogi je (še vedno) moč

Primer dobre prakse, kjer regija diha kot eno in vsak dobi svoj kos pogače, je zagotovo kulinarično zelo močna Primorska. Predstav­ljajo se kot celota na regijski ravni in uspešno vodijo jasno zastavljeno strategijo, tudi prek meja. Poleg tega je največ gurmanskih dogodkov mogoče najti prav v tem delu Slovenije.


Največ gurmanske ponudbe boste našli prav v kulinarično izredno močni Primorski. Infografika: Delo

Uspešno kulinarično zgodbo že leta gradijo tudi v Radovljici in okolici, mesto si prizadeva postati središče tradicije in kulinarike za goste z Bleda. »Več ko je na destinaciji dobrih restavracij, gostiln, obrti, proizvajalcev in bolj ko so med seboj povezani in dihajo v eno smer, bolj je destinacija zaželena med domačimi in tujimi gosti,« je povedal Uroš Štefelin iz Vile Podvin, ki se zaveda pomena povezovanja, zato med drugim v Podvinu vsak mesec pripravijo lokalno tržnico.

Za utrjevanje položaja Slovenije na svetovnem kulinaričnem zemljevidu tako skrbijo posamezniki, recimo Ana Roš, aktualna najboljša kuharska mojstrica na svetu, gostinci z regijskim povezovanjem, s katerim ustvarjajo močne kulinarične destinacije, turistične organizacije, ki se vedno bolj zavedajo pomena negovanja in promocije domače kulinarike, in ne nazadnje vsak posameznik, ki s pozitivnim odnosom do hrane in bogate kulinarične zapuščine ustvarja pogoje za napredek in prepoznavnost Slovenije.

So se vam že pocedile sline? Ne spreglejte interaktivnega kulinaričnega zemljevida, ki vas bo popeljal po dogodkih, ki proslavljajo dobrote in kulinarično znanje, ki ga premore Slovenija.