Sladko brez greha

Skoraj tri leta tudi v Evropski uniji kot nadomestilo za sladkor lahko uporabljamo stevijo. Bruseljske regulative. Saj ne da številni ljudje tudi pri nas ne bi že prej vedeli, da so starodavna južnoameriška ljudstva uporabljala to rastlino za sladkanje. Ima – 0 kalorij. Pri založbi Celjska Mohorjeva je pred kratkim izšla nova knjiga, vodnik za uporabo na različnih področjih kuhanja: Stevija. Čudežno sladilo.

Celjska Mohorjeva se je odločila izdati že drugi prevod švicarske avtorice Brigitte Speck, ki je dodobra naštudirala uporabo te rastline. Lani je izšel priročnik Pecivo s stevijo, saj je pri sladkih jedeh pač to sladilo najbolj uporabno, letos pa je na knjižne police prišla še Stevija. Čudežno sladilo, ki namige za uporabo razširja na napitke in jogurte, posladke, drobno pecivo in kolače, kompote, marmelade in pene pa sladko-kisle čatnije.

Stevija, kot v uvodu predstavi to rastlino Jože Faganel, v celoti nadomešča vse vrste sladkorja, ki v svetu blaginje postaja zdravstveni problem sam po sebi: povečuje se število sladkornih bolnikov in težav, ki so tako ali drugače povezane s čezmerno telesno težo. Faganel tudi opominja, da vse več vemo o škodljivem vplivu sladkorja na druge telesne in duševne motnje. Avtorica Brigitte Speck, dodaja, je sodelovala pri spreminjanju prehranskih navad hiperaktivnih otrok s sindromom ADHD, ki so vključevale tudi izogibanje sladkorju.

Stevija (Stevia rebaudiana) je sicer rastlina, ki jo tudi pri nas lahko gojimo, najpogosteje kot enoletnico, in to je najpreprostejši način uporabe: obtrgamo listke in si z njimi osladimo pijačo. V trgovinah jo dobimo v različnih oblikah, od tabletk za v kavo do granulata, ki je tudi največkrat naveden v receptih v obeh knjigah. Stevija nima poznanih škodljivih učinkov, tradicionalna ljudstva jo v izvorni obliki uporabljajo že stoletja; v nasprotju z običajnim sladkorjem tudi ne vpliva na raven krvnega sladkorja, zato je primerna za diabetike, za vse, ki hujšajo, celo kariesa ne povzroča, v kratkem uvodu Speckova predstav­lja to rastlino.

Še za tiste, ki bi rastlino radi gojili sami: zime pri nas ne preživi, ker ne prenese zmrzali, obnaša pa se podobno kot bazilika, piše Speckova. Ker prihaja z območja Brazilije, Argentine in Paragvaja, se najbolje počuti pri temperaturah okrog 20 stopinj Celzija. Potrebuje toplo, zavarovano rastišče, ki pa ne sme biti suho ali prevroče. Iz praktičnih razlogov jo lahko sadite tudi v lončke.

Trije recepti za okus, ki jih objavljamo v Odprti kuhinji, so iz knjige Pecivo s stevijo iste avtorice.