Tokio, Vietnam, Ljubljana. Krvavice.
Tudi kuharji jedo. Kje in kaj najraje Jošihiko Fudžita iz ljubljanske japonske restavracije Maru na Vodnikovi?
Odpri galerijo
Jošihiko Fudžita, chef v ljubljanski japonski restavraciji Maru v Šiški.
Foto Leon Vidic
Jošihiko Fudžita je tako rekoč pravi Ljubljančan. Po tistem, ko je po diplomi na tokijski kuharski akademiji kuhal v tradicionalni japonski restavraciji na slavni tokijski ribji tržnici Tsukiji in potem v Vietnamu, je po naključju (beri: spletnem iskanju) prišel v Ljubljano in več kot šest delal v Sushimami na Wolfovi.
Po kratki vrnitvi domov je spet prišel v Slovenijo in hlepeč po znanju pristal v kuhinji Janeza Bratovža, kjer se ga je prijelo skrajšano ime Joši. On se je učil od JB-ja, karizmatični chef z Miklošičeve pa zmeraj pove, da so se tudi vsi v kuhinji od njega.
Delavni in natančni kuhar – njegov s. p. nima po naključju imena Skoz dela – je pred leti šel na svoje in v Šiški odprl restavracijo Maru, kjer z nasmehom in opremljen z veselo kravato ponuja odličen japonski repertoar.
Ko gre Fudžita jest ven, pravi, da ga zanima vse, ob pravem času ne gre brez krvavic, manjkati pa ne sme kisla repa, ki je po njegovem mnenju lahko tudi lep samostojni obrok. Doma si večinoma pripravi kaj japonskega, kot nespregledljivo veselje je omenil le eno sestavino – nato, fermentirana sojina semena.
Po kratki vrnitvi domov je spet prišel v Slovenijo in hlepeč po znanju pristal v kuhinji Janeza Bratovža, kjer se ga je prijelo skrajšano ime Joši. On se je učil od JB-ja, karizmatični chef z Miklošičeve pa zmeraj pove, da so se tudi vsi v kuhinji od njega.
Foto Maru
Delavni in natančni kuhar – njegov s. p. nima po naključju imena Skoz dela – je pred leti šel na svoje in v Šiški odprl restavracijo Maru, kjer z nasmehom in opremljen z veselo kravato ponuja odličen japonski repertoar.
Ko gre Fudžita jest ven, pravi, da ga zanima vse, ob pravem času ne gre brez krvavic, manjkati pa ne sme kisla repa, ki je po njegovem mnenju lahko tudi lep samostojni obrok. Doma si večinoma pripravi kaj japonskega, kot nespregledljivo veselje je omenil le eno sestavino – nato, fermentirana sojina semena.
