Za spremembo: slano!

V prazničnem mesecu prednjačijo sladke jedi, tako v domačih recepturah kot v ponudbi na stojnicah in v trgovinah. A pride trenutek, ko je tudi teh preveč, zato sprememba – sladko nadomestimo s slanim – ne bo ostala neopažena. Vsaj pri nas je bilo tako, ko sem prigrizke postavila na mizo.

Slani prigrizki ne bodo potešili lakote, lahko so bolj mašilo med obroki ali, še bolje, rešitelj, ko pozvoni pri vratih in dobimo obiske – decembra povsem običajno in dobrodošlo. Če razmišljam o slanih prigrizkih, se vrnem v otroštvo in se spominjam: kadar smo bili na obisku pri prijateljih, je večina na mizo postavila doma pečene piškote, biskvite, potice, slani prigrizki pa so bili čips, smoki, bobi palčke, arašidi, pokovka.

Ti časi so očitno utonili v pozabo: bolj ko brskam po spominu, da bi priklicala, kdaj in kdo mi je nazadnje ponudil takšen prigrizek, bolj je glava prazna. Razen slane pokovke, ki je je v izobilju recimo v kinematografih. Pred časom sem tudi sama obiskala kino in se »napokala« slane pokovke. Seveda sem je pojedla preveč in potem z ustnicami, rahlo razžrtimi od soli, razmišljala, kako in s čim bi se dalo nadomestiti ta presežek soli. Dobre stare začimbe to delo opravijo odlično. Poiskala sem bio pridelano pokovko, se lotila dela, pripravila polno skledo in jo postavila pred komisijo, ki so bili tokrat odraščajoči petnajstlet­niki.

Lahko povem, da je bila ocena odlična. Ker so bili zadovoljni, sem dobila zagon in se lotila še drugih prigrizkov. Priloženi recepti so preprosti in hitri, vse boste našli v prilogi Odprta kuhinja, take imam najraje, zato se dela lotite brez pomislekov. Še na to naj vas spomnim, da slani prigrizki lahko popestrijo kozarec vina, vrček piva, kuhančka, ne nazadnje se podajo k skodelici vročega čaja.