Zapakirano: Kam je vsa špeža šla

Kako ni nič za jest, ko pa sem ravno dva dni nazaj iz trgovine prinesla tedensko zalogo hrane?

Objavljeno
28. junij 2017 20.05
Anja Korenč
Anja Korenč
Pred več kot enim mesecem sva z Maticem prikimala Evini pobudi, da skupaj posnamemo eno epizodo Resnice in izziva. Rubrika, ki je redna popestritev njenega blogerskega kanala, predstavlja zanimive ljudi iz različnih področji, zato sva bila zelo počaščena, da naju je povabila k sodelovanju. Vsaka Resnica in izziv je sestavljena iz klepeta in, seveda, izziva. Naš pogovor je potekal o hrani, najinih tofujih in najinem delu. Ker smo se na kupu dobili sami zgovorni, mislim, da je nastalo ogromno zanimivega in zabavnega materiala. Za drugi del, izziv, pa si je Eva zamislila, da bova tekmovala v preizkušanju različne hrane. Za človeka, ki se v tej branži gibljeta že zadnjih pet let, in za gurmana, ki rada preizkušata vedno nove jedi, to res ne bi smel biti problem. A v težavah se je znašla Eva.

Eva je med živili v najini kuhinji hotela poiskati različne primere, ki jih bova z zaprtimi očmi okušala. Verjetno si je predstavljala običajen nabor živil, pričakalo pa jo je nekaj čisto drugega. Na koncu, ko smo z vsem zaključili, se je pošalila: »Ma, vidva nimata nič za jest!«

Pripomba, da nimamo nič za jesti, se pri nas pojavi vsaj enkrat na teden, tako da se mi to ni zdelo nič kaj takega. A ena stvar mi kljub vsemu ni dala miru, kako ni nič za jesti, ko pa sem pred dvema dnevoma iz trgovine prinesla tedensko zalogo hrane. Ko sem naslednji dve uri čakala v čakalnici pri zobozdravniku, sem razmišljala samo še o tem in ob vrnitvi domov najprej odprla hladilnik in kuhinjsko omaro. Takrat mi je postalo jasno, zakaj je Eva le stežka našla nekaj primerov za okušanje.

Najin način prehranjevanja se je v zadnjih letih drastično spremenil. Ne samo da jeva čim bolj sezonsko in lokalno, živila, ki jih kupujeva, so čista, predelanih se zelo izogibava. Vse, kar lahko poješ takoj, so pri naši hiši olive, čičerika iz rezervnega kozarca, kakšen rastlinski jogurt, sadje in mogoče arašidi, a še te si moraš najprej oluščiti. Tofu je vedno v hladilniku, ker kovačeva kobila seveda ne sme biti bosa. Piškotov načeloma ne kupujeva, no, samo če so obiski :) Kruha in grisinov pa sva se odvadila, ker za gušt raje poseževa po italijanskih tarallijih*. Vse skupaj sva toliko preoblikovala, da si še pokovko na vsakih štirinajst dni pripraviva svežo, iz bio koruze in jo začiniva z vedno drugačnimi začimbami.

Ko se o vsem tem pogovarjam v kakšni družbi, skoraj vedno naletim na pripombo, da je za naju to preprosto, nimava otrok in imava veliko časa. Ne, žal sploh nimava časa. Pridejo dnevi, ko komaj spregovoriva in med delavnikom imava običajno le dobre pol ure za kosilo. Pol ure, da skuhava, pojeva in pospraviva. Včasih si krožnik pašte nesem direkt pred računalnik. Raje jem med delom, kot da bi si na sveže kuhane testenine stresla predpripravljeno omako iz trgovine. Za hitro in svežo pripravo paradižnikove šalše namreč potrebuješ le dva zrela paradižnika, olivno olje, česen, čebulo, malo čilija in 10 minut. Vedno se trudiva, da so najini obroki čim bolj raznoliki in da občasno poskusiva pripraviti kaj novega.

Najina sprememba se ni zgodila čez noč, je pa bila popolnoma nenačrtovana in čisto spontana. Zato iskreno verjamem, da je takšna kuhinja lahko del vsakega modernega doma. Začnite postopoma, tisti fižol iz konzerve zamenjajte s suhim in si ga skuhajte sami ali pa poskusite pripraviti paradižnikovo omako po mojem zgornjem, hitrem predlogu. Vse skupaj vam bo kmalu zlezlo pod kožo. In kar je najbolje, hrana bo imela točno takšen okus, kot boste želeli vi, in ne takšnega, kot ga narekujejo prehranski trendi.

* Taralli: taralli so grisinom podoben prigrizek, ki je značilen za južni del Italije. Imajo obliko polžka in običajno vsebujejo olivno olje ter koromačeva semena.

***

Anja Korenč je oblikovalka embalaže za prehrambno industrijo, fotografinja, soustanoviteljica marketinškega studia Fork in blagovne znamke I Like Tofu.

V vlogi avtorjev naših kulinaričnih blogov, ki vam jih serviramo vsak četrtek ob 15. uri, ji družbo delajo še:

Alja Dimic, prehranska terapevtka, Center Holistic

Gorazd Potočnik, slaščičarski mojster, Sladkozvočje

Anita Lozar in Matej Pelicon, pivovarja in lastnika ajdovske craft pivovarne Pelicon

Uroš Štefelin, kuhar in gostinec, Vila Podvin

Klemen Rojnik, jedec, triatlonec in farmacevt

Po arhivu kulinaričnih blogov lahko brskate TUKAJ.