Tiskane izdaje
Ko sem se pred približno štirinajstimi dnevi iz beneškega letališča vozila proti domu, me je malo pred slovensko mejo prehitel avto nabito poln s panettoni. What? Ceneni panettoni zaviti v celofan, natlačeni eden čez drugega so zakrivali celo voznikov pogled skozi zadnjo šipo. Začudenih oči sem se prijela za glavo in si rekla: »O šit, a smo že tam?« Ja, december spirit je bil že na polno v pogonu.
Težko bi natančno vedela kako je s prazničnimi običaji v drugih slovenskih mestih, a pri nas, na Primorskem, je panettone obvezna oprema. Ko sem bila majhna, je bila Baulijeva roza škatla na kuhinjskem pultu obvezna. To je bil standard. In še vedno je.
A včasih je bilo vseeno drugače. Mama je panettone prinesla iz Italije, ker se ga pri nas ni dobilo. In v celem decembru smo najverjetneje pojedli največ dva, ker zadeva ni bila poceni. To je bil gušt in luksuz tega dela leta. Danes jih videvam vsepovsod, v vseh mogočih embalažah, z vsemi možnimi okusi in na voljo so skozi celo leto. Vsega je ratalo preveč in včasih sezonski produkti so zdaj v stalni ponudbi. Kakorkoli obrneš, panettone sredi avgusta v naših ustih nima kaj iskati.
V zadnjih dneh veliko prebiram raznorazne komentarje o tem, kako se z vsem prehiteva in kako trgovski centri delajo vse na veliko; od ponudbe, do urnikov in popustov. Ravno smo zaključili s kontroverznim črnim petkom, že je tu praznična nakupovalna mrzlica. In čeprav vsi govorimo čez trgovce, smo potrošniki tisti, ki to od njih (potihoma in nevede) zahtevamo.
Če odmislim detajle, lahko rečem, da v grobi ideji prazničnega nakupovanja niti ne vidim negativne plati, če je le to narejeno premišljeno. Problem tega je, da je po večini brezglavo, brez pomisleka na finančne, zdravstvene in okoljske posledice. Ljudje med prazniki v povprečju zaužijemo nekje trikrat več kalorij kot običajno. In to se mi še malo sliši. Seveda tudi nakuhamo več kot v drugih delih leta, a ker vsega ne moremo pojesti ogromno ostankov hrane kasneje zavržemo. Kontejnerji pa se šibijo še pod težo ogromnih količin odpadne embalaže in zavijalnega papirja. Rešitve so! In te so tako zelo preproste, da jih lahko osvoji čisto vsak in s tem ni prikrajšan niti za sekundo prazničnega vzdušja.
Rešitev št. 1: PLANIRAMO
Slednje nam bo morda vzelo nekaj minut, a bomo le te zagotovo dobili nazaj, ko bomo v trgovini točno vedeli kaj potrebujemo in ne bomo brezglavo in vsi nervozni tekali naokoli z nakupovalnim vozičkom. Planiranja se lotimo tako, da pregledamo hladilnik, zamrzovalnik ter shrambo. Velikokrat se doma skrivajo sestavine na katere smo pozabili, da jih imamo. S tem pa se izognemu nepotrebnemu nakupovanju. Nato si naredimo seznam sestavin, ki jih potrebujemo za praznično večerjo.
Hkrati razmislimo tudi o možnostih kako bi lahko ostanke večerje uporabili kakšen drug dan in koliko časa bodo še dovolj kvalitetne, da jih bomo lahko zaužili kasneje. Ko razmišljamo o količinah, raje imejmo v mislih, da je manj več. Za vsak slučaj lahko nakupimo še nekaj zimskega sadja, ki ga postavimo na mizo, ko so gostje sladice že veselo pomazali. Tako bomo vsi imeli občutek, da je bilo hrane več kot dovolj.
Rešitev št. 2: IZOGIBAJMO SE PREDPRIPRAVLJENIM PRODUKTOM
Težava s predpripravljeno hrano je ta, da ko jo enkrat odpremo in postrežemo, največkrat nimamo gušta, da bi jo prav dolgo shranjevali ali celo zamrznili. Če jedi pripravimo sami od začetka, točno vemo kaj smo vanje dali in jih hkrati lahko še sveže shranimo za dneve po praznikih. S tem dobimo tudi svobodo, da jedem dodamo svoj pridih in delček svoje kuharske kreativnosti.
Rešitev št. 3: PREVERIMO ROK UPORABE
Poleg tega, da ob nakupovanju jedi natančno pregledamo deklaracijo, preverimo tudi rok uporabe. Daljši roki uporabe nam bodo tokrat šli na roko, saj to pomeni, da lahko en izdelek kupimo in ga porabimo tudi kdaj drugič. Pa ne pozabite, daljši rok uporabe ne nujno pomeni, da je izdelek manj kvaliteten.
Rešitev št. 4: NAREDIMO PROSTOR
Ko smo med planiranjem pregledali kaj imamo na voljo v domačem hladilniku in zamrzovalniku, smo ugotovili tudi, koliko prostora imamo na voljo. Poskrbimo, da ga je dovolj, če bomo morali kakšno stvar slučajno shraniti. Kar pa ne pomeni, da hrano, ki smo jo hranili do sedaj zavržemo. Porabimo jo.
Rešitev št. 5: BODIMO POZORNI NA EMBALAŽO
V času, ko so v plastiko ovite stvari, ki za to nimajo prav velike potrebe, imamo možnosti, da med množico ponujenega izberemo takšne, ki niso. Ko nakupujemo zelenjavo in sadje, lahko s seboj v trgovino prinesemo svoje bombažne vrečkice za večkratno uporabo. Če na to pozabimo, lahko večjo zelenjavo stehtamo tudi brez, da bi jo dali v plastično vrečko, ki nam je na voljo v trgovini. Ko izbiramo med ponudbo mineralnih vod, posežimo po tisti v steklenici. Ko nam prodajalka na blagajni ponudi vrečko, ji pokažimo svoj cekar. Ne samo, da se bomo zaradi tega sami pri sebi bolje počutili, tudi naš koš pod kuhinjskim koritom se ne bo napolnil tako hitro. Planet pa nam bo ravno tako zelo hvaležen.
A veste, da sem zdaj prav radovedna koliko je med vami tistih, ki ste prebrali zgoraj naštete predloge in na koncu zavzdihnili ter zamahnili z roko: »Za vse to nimam časa!« Vse je v prioritetah! Prej kot si priznamo katere so tiste, ki oblikujejo naše življenje, iskrenejše bomo šli skozi dan. Časa v dnevu imamo vsi enako. Kje ga bomo porabili pa je odvisno od vsakega posameznika. In kdo pravi, da med pisanjem plana za praznično večerjo ne smete srkniti fine tople kave in si privoščiti koščka panettoneta? Madonca, saj je december!
***
Anja Korenč je oblikovalka embalaže za prehrambno industrijo, fotografinja, soustanoviteljica marketinškega studia Fork in blagovne znamke I Like Tofu.
V vlogi avtorjev naših kulinaričnih blogov, ki vam jih serviramo vsak četrtek ob 15. uri, ji družbo delajo še:
- Alja Dimic, prehranska terapevtka, Center Holistic
- Gorazd Potočnik, slaščičarski mojster, Sladkozvočje
- Anita Lozar in Matej Pelicon, pivovarja in lastnika ajdovske craft pivovarne Pelicon
- Uroš Štefelin, kuhar in gostinec, Vila Podvin
- Klemen Rojnik, jedec, triatlonec in farmacevt
Po arhivu kulinaričnih blogov lahko brskate TUKAJ.
