Bela snežinka: neznana zgodba o znani pesmi

Himna doni iz radijskih zvočnikov. Nacionalna ni, praznična pač. »Bela snežinka, ki pada, spominja me nate in na vse tiste dni, noči,« je počasen refren, ki vsak december znova osveži spomin na pesem, o kateri spletni poslušalci pravijo, da je »čudovita, enkratna, najlepša slovenska pesem« … Čigava sploh je? Eh, nič lažjega, samo Bela snežinka vtipkaš v brskalnik Združenja skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije in odgovor je na dlani. A elektronska podatkovna baza ene najbolj znanih in decembra najpogosteje predvajanih pesmi sploh ne pozna.

To je zasavska zgodba, so prepričani mnogi. Številnim domačinom se je v otroštvu tako vtisnila v spomin, da je zanje že skorajda ponarodela, saj je le malo tamkajšnjih ansamblov ni imelo v svojem repertoarju, pa tudi skupina Veter, ki jo je priredila leta 1987 in pesmi prinesla prepoznavnost, je prihajala od tam – leta 1974 so jo namreč ustanovili v Mladinskem klubu Hrastnik. Tam pa je otroštvo preživel leta 1962 v Trbovljah rojeni Božidar Wolfand Wolf, ki je ljudem v spominu ostal po pesmi Oh ne, Cherie, pa tudi po igri Catch the Cash, v kateri je brez svojih prihrankov ostalo kar nekaj naivnežev, on pa jo je urno popihal v tujino.

Je avtor besedila on? Pod besedilo priredbe, ki so jo leta 1993 izdali Zasavci, je podpisan on, pravi Zvone Tomac, radijski glasbeni urednik, le da ni. Pesem je veliko starejša. Nekje iz petdesetih let prejšnjega stoletja je, je najpogostejša trditev, čeprav eden od podatkov pravi tudi, da naj bi nastala leta 1936, kar bi pomenilo, da bi bil njen avtor, leta 1921 v Sušku rojeni hrvaški novinar, prevajalec, pisec besedil in skladatelj zabavne glasbe Mario Kinel, na katerega zelniku je menda zrasla tudi ideja za ustanovitev Splitskega festivala, takrat star 15 let. Pri njenem ustvarjanju so ga menda vodili zvoki italijanskih pesmi neznanega imena, v skrivnost ovita pesem, o kateri se zdi, da ima o njej vsak svojo zgodbo, pa je nastala ob čudenju, ko je obmorski kraj nenadno pobelil sneg.

Sprva je bila le v inštrumentalni izvedbi in na Hrvaškem nikoli ni postala uspešnica, potem pa so jo slišali člani ljubljanskega jazz ansambla Optimisti, dr. Urban Koder, Mario Rijavec, Sonja Hočevar, Miško Hočevar in Dušan Veble, ter jo leta 1957 pri Jugotonu izdali na mali plošči. Tiho pada sneg, so jo poimenovali, v oklepaj pa pripisali njen originalni naslov Sniježi. Mario Kinel je avtor skladbe, so zapisali, in Aleksander Skale, sicer izjemni slovenski poznavalec jazz glasbe, je zanjo napisal besedilo.

Tako piše na plošči, a zaradi tega druge verzije niso nič tišje. Ena pravi, da je besedilo napisal neki zasavski župnik, potem ko se je zaljubil in zaradi dekleta zlomljenega srca odšel v tujino. Druga, da je avtor besedila Alojz Zavratnik iz Zagorja ob Savi, v »uradnih« opisih pesmi pa je kot avtorja besedila mogoče ob Božidarju Wolfandu Wolfu, ki se ponekod pojavlja tudi kot avtor glasbe, marsikdo pa je zmotno prepričan še, da je pesem odpel, zaslediti samega leta 1995 umrlega Maria Kinela.

Pod priredbo, ki so jo leta 2004 posneli Bepop, dve leti prej sestavljeni iz zmagovalcev resničnostnega šova Popstars, je že tako – le da ni res, kakor ni pravilen zapis pod priredbo, ki jo je leta 2000 posnel Hitomania Team. Tudi tam je kot avtor besedila naveden Wolf.

A čeprav so Optimisti pesem posneli že leta 1957, ni postala radijski hit. Priljubljena in malodane del ljudskega izročila je bila bolj ali manj le v Zasavju, medtem ko jo je širna Slovenija bolje spoznala, ko so začele nastajati nove priredbe. Bilo jih je veliko. Ansambel Toplar jo je, na primer, odel v narodnozabavno tančico in jo začinil z zvoki harmonike. A vsem tekmicam navkljub različica skupine Veter ostaja najpopularnejša in pesem nežno otožen del veselega prazničnega razpoloženja, v katerem se ljudje ne obremenjujejo preveč s številnimi ugibanji, povezanimi z njenim nastankom, temveč v pesmi le uživajo in si jo, nezapletenega besedila in zlahka zapomnljive melodije, zadovoljno brundajo.

Veter - Bela Snežinka