Tiskane izdaje
Mladi Švedi, ki si med študijem ne želijo živeti v študentskem domu, pri starših pa seveda tudi ne, bodo lahko najeli hiško, v kateri je vse kot v veliki, le da zgoščeno na desetih kvadratnih metrih. Na še manjši površini kot sobica v študentskem domu torej, a nekaterim občutek, da živijo »na svoji zemlji«, veliko pomeni že zelo zgodaj. Če se mu pridružijo še nižja najemnina, udobje in usmerjenost k trajnosti, toliko bolje.
Pri idejni zasnovi, načrtovanju in izdelavi minimalističnega študentskega bivališča so ustvarjalnost in znanje združili študenti z univerze Lund – hišice so bile narejene prav z mislijo na trajnostne bivanjske rešitve v študentskih naseljih –, eno vodilnih skandinavskih arhitekturnih podjetij Tengbom, proizvajalec lesenega pohištva Martinsons in nepremičninska agencija AF Bostäder.
Tengbomova arhitekta Linda Camara in Pontus Åqvist sta si za osnovno nalogo postavila ugoditev temeljnim potrebam študentskega življenja – izključujoč divje žure – čim bolj trajnostno, s čim manjšim energetskim odtisom na okolje. »Glavni izziv je bilo oblikovanje pametne bivanjske enote brez neizrabljenega prostora. Minimalistično bivanje zahteva dobro prostorsko načrtovanje,« je povedala Camara za spletno stran Dezeen.
Hiška je še najbolj podobna vrtni lopi in je popolnoma lesena. Izbira tega gradbenega materiala je bila logična, saj je les ogljično nevtralen material oziroma prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v primerjavi z drugimi gradbenimi materiali. Lepljene lesene plošče se sestavljajo križno, kar omogoča postavitev hiške na parceli v zgolj nekaj dnevih. To zmanjšuje količino gradbenih odpadkov, ki nastanejo pri proizvodnji, ker je les iz lokalnih gozdov, pa so manjši tudi stroški prevoza. Hiške delujejo kot samostojne enote, mogoče pa jih je tudi postaviti v naselbinskih gručah in, ker so mobilne, premikati na poljubne lokacije.
Izbira lesa kot glavnega gradbenega materiala in metoda sestavljanja sta za polovico zmanjšali mesečne stroške najemnine mikrohiške. Ti bodo znašali 2500 švedskih kron, kar je okoli 270 evrov, mesečni najem novih študentskih apartmajev v Lundu pa stane skoraj enkrat več. Križno lepljene plošče so prispevale tudi k boljšemu izkoristku notranjosti – omogočajo namreč izdelavo zaobljenih robov –, svetli les pa prostor optično povečuje. V hiški so kuhinjica s policami in omaricami, kopalnica s straniščem in tušem, pod stropom pa je postelja, do katere se pride po stopnicah, montiranih na zid, okenska polknica se raztegne v jedilno ali pisalno mizo, funkcijo kavča pa opravlja viseča mreža. Pred hiško je celo prostor za majhno verando.
Prototip hiške je bil lani razstavljen v umetnostnem muzeju Virserum v okviru razstave Wood 2013, za letos pa so pri Tengbomu napovedali gradnjo 22 enot, namenjenih študentom. Hišk sicer še niso zgradili, so pa konec septembra prototip, ki trenutno stoji v študentskem naselju univerze v Linköpingu, dali na dražbo po izklicni ceni 49.000 švedskih kron (okoli 5300 evrov).
Na področju snovanja samozadostnih – od obstoječe infrastrukture neodvisnih – minimalističnih prebivališč se zadnja leta precej dogaja. Lani je svojo vizijo samopreskrbne bivalne enote, ki jo je načrtoval deset, sanjal pa vse od študentskih let, v sodelovanju z Vitro predstavil italijanski arhitekt Renzo Piano. Hiško je poimenoval Diogen po asketskem grškem filozofu, saj premore ravno dovolj bivalnega prostora za enega. Postavili so jo junija lani v kampusu podjetja v Weilu na Renu.
Na 7,5 kvadratnega metra površine so postelja, kuhinja, miza, trosed in kopalnica. Ohišje je leseno, »fasada« iz aluminija. Kot prava samopreskrbna celica ima na strehi fotovoltaične panele za proizvodnjo elektrike in solarni grelnik vode. Del strehe je zastekljen, da v hiško prihaja naravna svetloba, ponoči pa se skozenj – če hiška stoji zunaj območja svetlobnega onesnaževanja – lahko opazuje zvezdnato nebo. Hiška, prototip v razvoju, je mobilna, zato jo je mogoče prepeljati kamor koli. Renzo Piano je predlagal, da se lahko uporablja za pisarno, hotelsko sobo ali »prostovoljni prostor umika«.
V podobni mobilni samozadostni bivalni celici so pred dvema letoma imeli priložnost prespati ali kakšen mesec v njej celo prebivati tudi Slovenci. Trideset kvadratnih metrov velika hiška, ki je bila postavljena v ljubljanskem Trnovskem parku, je bila zasnovana v okviru programa Inteligentna energija za Evropo, pri katerem je sodeloval laboratorij za okoljske tehnologije v zgradbah na ljubljanski fakulteti za strojništvo pod vodstvom profesorja dr. Saša Medveda. K njeni zasnovi in gradnji so prispevali študenti fakultet za strojništvo in arhitekturo, ljubljanske zdravstvene fakultete in več kot 20 partnerjev iz industrije.
Hiška sicer ni bila namenjena bivanju, ampak predstavitvi novih tehnologij za učinkovito rabo energije v stavbah in tehnologij za izkoriščanje sončne energije. Toda marsikdo, ki od malega romantično sanja o bivališču, podobnem gnezdu, v katerem je le najnujnejše, bi se z veseljem vselil vanjo. Morda nas bodo k temu prisilile okoljske in gospodarske razmere.
