Moda

Ameriški modni oblikovalec Thom Browne

Objavljeno
27. februar 2014 15.34
Smilja Štravs, Kult
Smilja Štravs, Kult

Njegove moške obleke so nevsakdanje, drugačne tako po strukturi, krojaški obliki kot vizualni podobi. Ameriški oblikovalec Thom Browne je posebnež, ki nikoli ni nameraval postati kreator, temveč krojač, čeprav tudi to s figo v žepu. Po izobrazbi je ekonomist in je v modo zašel po naključju, saj izhaja iz odvetniške družine, v kateri je bila kariera vedno merilo uspeha. Sam je šel v povsem drugo smer, kajti že v mladosti je neznansko užival v koži upornika. Kljub vsemu je naredil kariero, čez katero se ne more pridušati nobena družina; je namreč oblikovalec, ki za posebne priložnosti oblači ameriško prvo damo.

Odraščal je v Allentownu v Pensilvaniji, starša sta bila odvetnika. Thoma sta vzgajala v duhu uspeha, tako kot njegovih šest bratov in sester. Da bi se otroci navadili na disciplino, so se morali ukvarjati s športom. Thoma so zanimali individualni športi; bil je plavalec, medtem ko so se vsi njegovi sorojenci odločili za atletiko. Na splošno je stvari, kot je pozneje povedal za časopis Independent, rad počel po svoje. Je edini »umetnik« v družini, vsi drugi so odvetniki ali zdravniki. Diplomiral je iz ekonomskih ved na Univerzi Notre Dame, potem pa se je nepričakovano odpravil v Hollywood. Razmišljal je, da bi se poskusil kot igralec, vendar so ga najeli le za snemanje oglasov.

Ker mu kariera na zahodni obali ni uspela, se je odločil vrniti na vzhod, za kar je moral prodati avto. Odločil se je, da ga zanima oblačenje, in v New Yorku, ki je bil njegov novi cilj, si je poiskal krojača, da bi se pri njem izučil obrti, za katero se ni šolal. Nikoli ni hodil na katero od tekstilnih šol, vse znanje, ki ga ima v modnem poslu, je nabral neposredno na »terenu«.

Po končani vajeniški dobi se je odločil, da se bo za začetek preizkusil kot prodajalec oblačil – v New Yorku se je zaposlil kot svetovalec za oblačenje v modnem salonu Giorgia Armanija. Vmes je malo oblikoval in tako so ga opazili vodilni iz korporacije Ralph Lauren ter ga najeli za vodjo oblikovanja pri svoji novi znamki Club Monaco. Tu je ostal nekaj let, vse dokler ni leta 2001 zbral toliko poguma, da je ustanovil lastno blagovno znamko Thom Browne za moške (leta 2003 je pripravil tudi prvo linijo za ženske).

Oblačenja se je lotil trezno in poslovno. Odločil se je, da ne namerava postati še eden v vrsti ambicioznih kreatorjev, temveč bi bil rad samo »navaden« krojač, ki bi delal klasične obleke po meri za moške. Ker pa se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, je tudi Brownova strogo krojaška ideologija kmalu dobila nekaj popravkov. Pokazalo se je, da njegove tesno po telesu krojene moške obleke in hlače z zavihki, primernimi za »visoke vode«, presegajo raven običajnih krojaških spretnosti. Odzivi na njegovo »kreiranje« so bili precej burni, od huronskega navdušenja do silovitega nasprotovanja. Thom Browne svojih strank ni puščal hladnih, zanimanje za inovativno pojmovanje pojma moška obleka je bilo vse večje.

Njegov slog je mladosten in diši po šolskih klopeh »davne« preteklosti in vladavine kratkohlačnikov. Nekateri modni kronisti so ostro nasprotovali krajšanju moških hlačnic, kar pa se je kmalu pokazalo za strel v prazno, kajti modna industrija je v moških vrstah nujno potrebovala pospešek. Brownova prekucniška estetika v slogu družbenega odpadnika, neprilagojenega in »neciviliziranega« najstnika Huckleberryja Finna iz romana Marka Twaina, je bila kot nalašč, da se malo razburka mirno morje v moškem oblačenju. Kar je ponujal Thom Browne, je bilo kul, drugačno, zanimivo in provokativno in seveda vredno kreatorskega imena, ki si ga je novinec počasi, a vztrajno gradil.

»Nič ni hujšega kot dom, kjer je vse popolno in dovršeno,« pravi Browne in podobnega eklektičnega načela se drži tudi pri svojem delu. Njegova vizija se je prijela tudi v strokovnih modnih krogih, še posebno pa je modna javnost nanj postala pozorna, ko je začel organizirati modne revije svoje blagovne znamke. Če ni mogel postati igralec, se je odločil, da bo svoje talente izkoristil vsaj na modnih odrih. Potem ko je lani svojo modno ekipo popeljal v vesolje, se je letos spustil globoko v gozd ali kar pod zemljo v skrivnostni in čudežni svet, ki spominja na tistega, ki ga je za svojo Alico ustvaril genialni ali nori Lewis Carroll. Svoje manekene je postavil v globoki temačni gozd in jim nadel živalske atribute, kot so zajčja in slonova ušesa ter rogovje različnih oblik in dimenzij.

Tako kot je ekstravagantna Aličina zgodba, ki je nekakšna večdimenzionalna matematična uganka, je ekstravagantna tudi Brownova moda. Njegov svet čudes pomeni avantgardno preigravanje moške mode, ki ima, tako kot Carollova zgodba, dve plati. Njegovi moški so dvojne osebnosti: na eni strani se predstavljajo v klasičnih (po Brownovo) moških oblekah s krajšimi hlačnicami, vidnimi šivi, okrasnimi žepi, poudarjenimi komolci in ovratniki, na drugi strani, za hrbtom, pa se skriva njihov drugi jaz, skrit v črno-belih kostumih v baročno nadrealistični estetiki.

Tako kot Alica tudi Thom Browne premore veliko svojeglavosti, kar je pokazal že kot mladinec. Poleg tega ju druži ljubezen do nesmisla, saj je moda tisti očarljivi nesmisel, na katerega so se navadili celo moški, ne glede na to, kako živalska je njihova prvinska narava – to je Browne poudaril že z zasnovo odrske scenografije. Tako kot Carol v svoji zgodbi analizira matematična, logična in druga vprašanja, se Browne svoje mode loteva strogo geometrijsko analitično.

Kreator ima, tako kot njegovi moški junaki, dva obraza: eden je običajen in discipliniran, drugi nezaslišan in neprilagojen. Tako je mogoče pojasniti, da danes gosti kontroverzno modno revijo za moške, jutri pa oblači prvo damo Amerike Michelle Obama za slovesno ustoličenje njenega moža predsednika (za obleko v kombinaciji temno in svetlo modre barve z vzorcem drobnih kvadratkov je navdih poiskal v tipičnem vzorcu moške kravate).

Leta 2006 ga je k sodelovanju povabilo podjetje Brooks Brothers, najstarejša konfekcijska veriga za moška in ženska oblačila v Ameriki, s pojasnilom, da je Browne oblikovalec z vizijo in sposobnostjo predvidevanja trendov in bo kot takšen prinesel svež veter v podjetje. Kot gostujoči oblikovalec je zanje kreiral 50 kosov moških in ženskih oblačil znamke Black Fleece by Brooks Brothers. Revija GQ ga je leta 2008 razglasila za oblikovalca leta za moško modo. Leta 2009 je predstavil svojo prvo kolekcijo za konfekcijsko verigo Moncler.