Športni oskar

Nagrada laureus: med zvezdami v Šanghaju letos tudi Tina Maze.

Objavljeno
10. april 2015 14.38
Mojca Finc, šport
Mojca Finc, šport
Oskar in grammy sta družbo iz sveta »višje, hitreje, močneje« dobila pred 15 leti, ko se je rodil laureus. Njegov idejni oče južnoafriški milijarder Johann Rupert, prvi mož Richemonta, se je leta 1998 povezal z Daimlerjem in leta 2000 v Monaku pripravil prvo podelitev za najboljše športnike in športnice na svetu. »Šport ima moč spremeniti svet, navduševati in združiti ljudi, kot jih lahko le redkokatera druga stvar. Nagovarja mlade v jeziku, ki ga razumejo. Ustvarja upanje tam, kjer je nekoč bil le obup,« je na premiernem slavnostnem dogodku v Monaku v novem tisočletju povedal legendarni Nelson Mandela. Kneževini na Azurni obali so sledili Lizbona, Estoril, Barcelona, St. Peterburg, Abu Dabi, London, Rio de Janeiro in nazadnje Kuala Lumpur. To so prizorišča, kjer so od leta 2000 podeljevali te športne nagrade. Čeprav so v športnem svetu najprestižnejše, se laureus nikoli ni približal slavi, s katero se v filmski oziroma glasbeni industriji ponašata oskar in grammy.

Lastnikov lovorike, ki nagrajuje izjemne dosežke posameznikov vsako leto, ne določa najhitrejši čas, najboljša taktika ali najlepši slog, temveč jih izberejo novinarji in športni zvezdniki. Ožji izbor, v katerem je po šest nominirancev v sedmih kategorijah (naj športnik, naj športnica, naj ekipa, preboj leta, vrnitev leta, športnik leta med invalidi, športna osebnost med ekstremisti), s svojimi glasovi imenuje poseben novinarski odbor. V njem so vodilni športni uredniki, pišoči, televizijski, radijski in spletni novinarji z vsega sveta. Svoj glas, denimo, odda tudi Delov športni novinar Vito Divac. Med izbranimi imeni nato člani akademije Laureus, tj. 50 športnih legend, tajno glasujejo za najboljše.

Največ laureusov ima teniški zvezdnik Roger Federer (4), med dekleti pa atletinja Jelena Isinbajeva in Federerjeva stanovska kolegica Serena Williams (po dva). Zanimivo, moški nagrajenci prihajajo le iz štirih panog: poleg teniških igralcev so med nagrajenci še dirkači formule 1, atleti in golfisti, pri ženskah so zmagovalke zastopale pet panog: atletiko, tenis, plavanje, golf, alpsko smučanje (Janica Kostelić 2006, Lindsey Vonn 2011). Lani sta slavila Sebastian Vettel (F1) in Missy Franklin (plavanje). Med letošnjimi nominacijami za naj športnika so: Novak Đoković (tenis), Lewis Hamilton (F1), Renaud Lavillenie (atletika), Rory McIlroy (golf), Marc Marquez (motociklizem) in Cristiano Ronaldo (nogomet). Med dekleti bodo boj bile Valerie Adams, Genzebe Dibaba (obe atletika), Marit Bjørgen (smučarski tek), Tina Maze (alpsko smučanje), Li Na in Serena Williams (obe tenis). Mazejeva je v elitno družbo izbrana drugič. Postala je tretja Slovenka z nominacijo. V preteklosti sta se za nagrado za športno osebnost med ekstremisti borila Davo Karničar (2001) in Martin Strel (2003).

Idejni oče laureusov Rupert si ni želel, da bi bila podelitev le enkraten spektakel na rdeči preprogi. Spodbudil je celoletno dobrodelnost, ki bi s športom vplivala na družbene spremembe. Luč sveta je tako ugledala Laureusova fundacija Sport for Good, osredotočena na pomoč mladim pri premagovanju družbenih problemov, kot so revščina, brezdomstvo, vojna, nasilje, droge, diskriminacija in aids. Fundacija je od svojega obstoja zbrala več kot 60 milijonov evrov za projekte, ki skozi šport spodbujajo izobraževanje mladih v najbolj zahtevnih in socialno ogroženih okoljih. Dandanes jih fundacija izvaja 150 v 34 državah. V njih sodelujejo omenjene športne ikone, ki glasujejo za laureusove nagrajence. Vloge ambasadorjev opravljajo prostovoljno, s svojim imenom spodbujajo mlade k športnemu udejstvovanju in privabljajo javno pozornost k družbenim problemom, na katere opozarjajo.

Prvi projekt, ki so se ga lotili, so umestili v enega največjih in najrevnejših »slumov« v Nairobiju, kjer krožijo bolezni, velik problem je tudi aids. Z nogometom so spodbudili sodelovanje in vzbudili samozavest med mladimi v skupnosti. Tisti, ki so v projektu sodelovali od začetka, so pozneje v svojem okolju postali vzorniki in vodje.

»Pred tridesetimi leti, ko sem živel v New Yorku, sem imel temnopoltega prijatelja, velikega športnega zvezdnika. Ves čas so ga vlekli za rokav za podpise. Opazil sem, da je bil posebno pozoren, ko se je podpisoval belim otrokom. Zanimalo me je, zakaj. Dejal mi je: Johann, če ima belopoltež plakat z mojo podobo v svoji sobi, zagotovo ne bo diskriminiral temnopoltih otrok v šoli,« je o sporočilu, ki vodi fundacijo, povedal njen ustanovitelj Rupert.

Laureusova fundacija verjame, da šport spreminja človeški pogled na svet. Po besedah njenih članov šport združuje predanost, tovarištvo, ekipno delo in težnjo po odličnosti. Laureusova družina je prepričana, da lahko v svetu, v katerem je napetost med kulturami in religijami vse večja, športni junaki postavijo mostove, ki jih ljudje na položajih ne morejo ali ne želijo.

Za koga bodo ti junaki glasovali letos, bo znano 15. t. m. v Šanghaju. Tam bo tudi prva dama slovenskega alpskega smučanja Tina Maze. •