Tiskane izdaje
V biroju Sadar+Vuga ne skrivajo, da se po izbruhu vsesplošne krize in pomanjkanju večjih domačih projektov tako kot njihovi kolegi po svetu po ustvarjalne in finančne priložnosti vse pogosteje podajajo v mednarodni prostor, iz tujine pa prihaja dokaj sveža novica o njihovi zmagi na natečaju za vrhovno sodišče Albanije v glavnem mestu Tirani, na katerem je sodelovalo 30 arhitekturnih rešitev. Pet se jih uvrstilo v ožji izbor.
Kot razlaga Jurij Sadar, je lokacija, še zlasti za objekt takega pomena, izjemna, saj stoji ob robu velikega mestnega parka, ki je nastal v urbanistični zasnovi mesta italijanskih arhitektov v 30. letih prejšnjega stoletja. Tu že stoji polkrožna stavba v prepoznavnem slogu italijanskega racionalizma arhitekta Cesareja Valleja, ki je tudi spomeniško zaščitena, v tem prvotnem internatu pa zdaj domuje fakulteta za geologijo in rudarstvo. Tudi v predlogu prenove njeno stavbno pohištvo in barve sledijo originalni podobi, že v 30. letih pa so razmišljali tudi o možnih dozidavah, doda Jurij Sadar. V rešitvi biroja Sadar+Vuga je Vallejeva stavba zaradi svoje monumentalnosti postala izhodišče za zasnovo celotnega območja in prevzela osrednjo vlogo – v njej je predviden sedež vrhovnega sodišča s sprejemnimi dvoranami in pisarnami sodnikov, ki se odpirajo proti parku in štirim sodnim dvoranam. Te so zasnovane kot lahkotni paviljoni, ki dajejo vtis transparentnosti, in zato tej kandidatki za članico Evropske unije, ki se tudi v sodstvu trudi uveljaviti najvišja demokratična načela, poklanjajo simbolno sporočilo. Šolo za sodnike pa so v nasprotju z večino stanovskih kolegov, ki so jo predvideli v parku, postavili na drugo stran Vallejeve historične stavbe. S tem se je med stavbo vrhovnega sodišča in šolo ustvaril nekakšen zelen trg kot prostor neformalnega srečevanja.
Veliko ustvarjalne svobode
Zmago ekipe Jurija Sadarja in Boštjana Vuge (in lokalnega biroja PRG*B R – vse mednarodne natečajne ekipe so sodelovale z lokalnimi partnerskimi biroji, ki so pristojni tudi za pripravo projektne dokumentacije) je po domnevah avtorjev pripisati temu, da so zminimalizirali stavbni fond ter mestnemu parku celo povrnili površine s podrtjem objekta, v katerem trenutno domuje šola za sodnike. In kaj je bil največji izziv? »Najprej zagotovo določiti odnos med stavbami in naravo, odnos do obstoječe arhitekture ter seveda ustrezno programsko zasnovo tega skrbno varovanega območja. Posebnost projekta pa je bila ravno lokacija, ki je dopuščala tudi veliko ustvarjalne svobode. Zelo pomembno se nam zdi, da so se odločili, da bo vrhovno sodišče domovalo v parku, kar je za te vrste ustanovo res izjema. Običajno domuje v monumentalni historični stavbi v središču mesta ter je zaradi varnosti in vtisa moči zelo introvertiran objekt. Zato je bila osrednja tema našega predloga prav to, kako ohraniti to edinstveno lokacijo vrhovnega sodišča še zlasti v tako mladi demokraciji, ki teži k transparentnosti, posebno. Sodne dvorane smo zasnovali kot lahkotne paviljone v naravi, kar znotraj tipologije sodnih palač deluje zelo lahkotno, zato je porodilo dilemo, ali se podati v tako drzno rešitev. Naposled pa smo se zanjo odločili zaradi naročnikove želje po transparentnosti in tudi lokacije. Kompleks, ki je z vstopne strani zelo monumentalen in tog, se na drugi strani proti parku zmehča s paviljoni in preide v linijo narave,« pojasnjuje ozadje rešitve Jurij Sadar in dodaja, da so se za razumevanje delovanja te zapletene ustanove posvetovali s slovenskimi pravnimi strokovnjaki.
Največ razmisleka je bilo treba posvetiti zapleteni logistiki, ki mora zagotavljati visoko stopnjo varnosti, saj morajo imeti tako sodniki kot obtoženi in obiskovalci med drugim ločene poti, ki se ne prepletajo ali križajo. Sogovornik potegne vzporednice s hotelom ali športnim objektom, v katerem se, denimo, športniki, vip-gostje in gledalci nikoli ne srečajo. Žirija je v predlaganih arhitekturnih rešitvah tehtala tudi, ali so arhitekti upoštevali dostopnost za gibalno ovirane osebe.
Ribnik na mestu današnje šole
Arhitekturna zasnova skupaj 8000 kvadratnih metrov poskuša biti sodobna tudi v drugih pogledih: konstrukcijski in energetski zasnovi, ki izkorišča naravne danosti prostora, tudi naravno senčenje. Investicija je po Sadarjevih ocenah vredna med osem in deset milijoni evrov z zunanjo ureditvijo. Krajinsko zasnovo območja je v projektu Sadar+Vuga izdelala Darja Matjašec z oddelka za krajinsko arhitekturo ljubljanske biotehniške fakultete; gre za različne ambiente od parkirišča z zelenimi zasloni, ki preprečujejo pogled na parkirane avtomobile, do zelenega trga z značilnimi sredozemskimi drevesi med stavbama šole in sodišča ter manjšega ribnika, ki bo kot nekakšno zrcalo resnice ostal na mestu današnje šole za sodnike.
Biro Sadar+Vuga se je zadnja leta udeležil po tri ali štiri natečaje na leto v tujini. »Lani smo bili povabljeni na natečaj za prenovo in dograditev arhiva in muzeja Bauhaus v Berlinu in na natečaju za glasbeno šolo v Poznanu na Poljskem prejeli priznanje. Predlani, denimo, smo dobili posebno priznanje na natečaju za pravno fakulteto v Fribourgu v Švici in bili povabljeni na natečaj za nogometni stadion Tuiliere v Lozani, sodelovali pa smo tudi na dveh natečajih na Hrvaškem. To je po eni strani koristno, saj nastopamo v mednarodnem prostoru, po drugi pa so natečaji tudi velik finančni zalogaj. Toda vsi uveljavljeni biroji iščejo priložnosti po svetu, kar je treba pripisati delnemu pomanjkanju dela, hkrati pa je to postala že uveljavljena praksa, ki jo poganjajo predvsem evropska sredstva. »Tudi slovenski arhitekti se tako vpenjajo v mednarodni prostor in se podobno kot športniki merijo v mednarodni konkurenci,« pravi sogovornik. Zmaga na natečaju za vrhovno sodišče v Tirani je za njihov biro pomemben dosežek.
Albanija je država v tranziciji, in kot se je pokazalo, za arhitekte precej zanimiva, saj ima arhitektura moč, da sooblikuje družbo, četudi je treba pri tem upoštevati tako finančne kot morebitne tehnološke zmožnosti okolja. Biro Sadar+Vuga je že pred enajstimi leti sodeloval na natečaju za stanovanjsko-poslovno stavbo Sulejman Paša v središču Tirane, ki ji je županoval zdajšnji premier Edi Rama. V tem desetletju se je mesto spremenilo in posodobilo ter se kaže ambicija po pozitivnih spremembah, še dodaja Jurij Sadar. •
