Med alternativo 
letos le peščica res pravih novosti

V ušesih nam še odzvanjajo lani razkrite strategije, po katerih naj bi že v nekaj letih klasično gnani avtomobili začeli izgubljati dosedanjo vlogo, pomen. A ko pogledamo ponudbo električnih avtomobilov, tudi priključnih hibridov, se zdi, da vsaj letos to še no šlo zelo hitro. Nekatere novosti bodo, nekatere pa kar pretežko pridejo iz tovarn.

Električnih baterijskih avtomobilov se pri nas vozi že kar nekaj, poleg posameznikov jih imajo tudi podjetja, ki se ukvarjajo z izposojo. Samo lani jih je bilo vsega skupaj vsaj na podlagi statistike na novo registriranih več kot 250. Verjetno bo letos daleč najpomembnejša novost nissan leaf. Slovenski zastopnik znamke Nissan Slovenija načrtuje njegov prihod za sredino leta. Za avtomobil, ki deluje precej drugače kot predhodnik in ima seveda zmogljivejši litij-ionski akumulator (40 kWh) ter daljši doseg, v realnem življenju naj bi presegel 300 km, je menda precej zanimanja, tako po Evropi kot pri nas, kjer prijave za skupinsko naročilo zbira tudi podjetje Plan-net Solar, z upoštevanjem subvencije pa naj bi pri njih stal od 26 tisoč evrov naprej. Nissan bo tako vsaj uvodoma najbolj zanimiv ponudnik električnih avtomobilov ob dveh doslej vodilnih predstavnikih tega trga, Renaultu in BMW-ju. Njuna paradna konja renault zoe in BMW i3 sta lani osvojila 85 in 100 kupcev, kakor je bilo pričakovati, v veliki večini z izboljšanim akumulatorjem. Precejšnje načrte imajo z njima tudi letos, tako kot pri BMW-ju tudi s priključnimi hibridi, ki so jih v izvedbah različnih modelov lani registrirali 144. Ob tem omenimo, da so tudi pri zelo znanem Toyotinem modelu prius lani skoraj vsi kupci izbrali priključno izvedbo (27 primerkov).

BMW i3 je sicer oblikovno prenovljen, na trg prihaja bolj nišni športnik i8 roadster. Zoe bo septembra dobil še močnejši motor (110 KM). Omenimo, da je bilo lani zoeja že mogoče kupiti z akumulatorjem vred (prej je bil na voljo le za najem) in za to se je odločilo 60 odstotkov kupcev. Avto se odvisno od osebnih zahtev lahko dobi takoj ali pa je čakalna doba do pet mesecev. Jaguar naj bi letos predstavil popolnoma električni SUV i-pace, videli bomo, kdaj pride do nas. Koncern Volkswagen ima sicer v ponudbi nekaj različnih električnih in priključnih izvedb svojih glavnih modelov, a z njimi prav velikih številk ne dosega (lani 40 električnih in hibridnih golfov). Večje novosti, kot sta električni e-crafter in audi e-tron quattro, se obetajo šele za jesen oziroma konec leta. Za drugi del leta Mercedes-Benz za naš trg pripravlja priključno-hibridni izvedbi modelov razreda S in E, električna smarta fortwo in forfour sta sicer že v ponudbi. Ob vsem tem dodajmo, da je letos preko Ekosklada predvidoma na voljo 5 milijonov evrov subvencij in sicer dobro polovico za pravne osebe, nekaj manj kot polovico pa za fizične.

Skromne dobave

Električni hyundai ioniq ni avtomobil z ravno največjim dosegom na trgu, lani so jih dobili malo, a vse prodali (dobrih 20), tudi za priključno hibridno različico, ki je napovedana za to pomlad, ne vedo, kako bo z dobavami, zato ne dajejo prodajnih napovedi. Prav te dni je njihov principal na razstavi zabavne elektronike v Las Vegasu predstavil popolnoma nov avtomobil, športnega terenca hyundai nexo s pogonom na gorivne celice in vodik. Zanj trdijo, da so pri razvoju rešili različne dosedanje probleme tega pogona, z zagonom v hladnem vremenu vred, doseg pa da so podaljšali na skoraj 600 kilometrov. V Slovenijo bi ga pripeljali, če bi se vzpostavila polnilna infrastruktura, ki pa je zdaj ni.

Hyundai je del koncerna, v katerega spada tudi znamka Kia. Ta je prav tako lani prodala nekaj deset primerkov električnega modela soul EV, ki bo imel od marca malo večji doseg, dobave pa bodo še vedno bolj kot ne majhne, saj je za Evropo letos predvidenih le 1500 do 2000 vozil. Videli bomo, koliko bodo dobili primerkov modela niro v priključni hibridni izvedbi, medtem ko bo za popolnoma novo električno izvedbo, ki so jo še kot študijo prav tako pokazali v Las Vegasu, čas šele prihodnje leto.

Prav nič bolj ni jasno, ali in kdaj bo Opel tudi pri nas ponudil po karakteristikah oziroma velikem dosegu skoraj revolucionarni električni model opel ampera-e. Nedavna izjava njihovega šefa Michaela Lohschellerja za enega od nemških časnikov je sicer obetavna, a za zdaj ne povedo nič konkretnega, ali bo prejšnji lastnik General Motors iz Amerike v Evropo spustil kaj več vozil, ki jim tam sicer pravijo chevrolet bolt. Ob tem seveda ne moremo mimo razvpitega podjetja Tesla, ki se s proizvodnjo cenovno bolj dostopnega modela 3 nikakor ne more niti približati lastnim načrtom in željam trga.

Plin ...

Po povečanem povpraševanju po utekočinjenem naftnem plinu (LPG), ki je pred leti sledilo povišanju cen bencina in dizla, se je evforija malo polegla, a to ne pomeni, da je tudi zamrla. Točilnih mest na bencinskih servisih in ponekod zunaj njih je v Sloveniji dovolj, cena je trenutno nekaj pod 70 centi za liter, kar je dovolj ugodno. Ob tem, da je mogoče avtomobile za uporabo LPG predelati, so naprodaj tudi modeli, ki so serijsko opremljeni s to možnostjo pogona. Pri Petrolu, ki ima največjo mrežo točilnih mest za LPG, ocenjujejo, da se na utekočinjeni naftni plin v Sloveniji vozi približno dva odstotka oziroma nekaj manj kot 20.000 avtomobilov. Poraba LPG se na splošno povečuje, vsako leto se predela približno 1500 avtomobilov, zato bi v prihodnosti delež avtomobilov s tem pogonom lahko dosegel pet odstotkov.

Za Slovence bolj nova možnost je stisnjeni zemeljski plin (CNG), predvsem v svetu tovornega prometa pa postaja vse večja alternativa dizlu utekočinjeni zemeljski plin (LNG). Po podatkih s spletne strani www.zemeljski-plin.si avtomobile s pogonom na CNG prodajajo Audi, Fiat, Mercedes-Benz, Opel, Seat, Škoda in Volkswagen. Te možnosti sicer ne ponujajo pri vseh modelih, a je trenutno veliko večja ovira pomanjkanje infrastrukture. V Sloveniji imamo za CNG le štiri točilna mesta – dve v Ljubljani ter po ena v Mariboru in na Jesenicah. So nam pa na Petrolu potrdili, da načrtujejo začetek prodaje CNG na svojih bencinskih servisih v prihodnjih dveh letih. Ko bo točilnih mest več, bo CNG lahko ena od resnih alternativ bencinskemu in predvsem dizelskemu pogonu.