Izzivi infrastrukture za električne avtomobile

Elektromobilnost - Pomembno bo ustrezno polnjenje doma – Javne polnilnice ne bodo vedno zastonj.

Objavljeno
03. april 2015 19.28
Gašper Boncelj, Boštjan Okorn, Na kolesih
Gašper Boncelj, Boštjan Okorn, Na kolesih

To pomlad se v Sloveniji prvič obeta množičnejša ponudba električnih avtomobilov različnih proizvajalcev. A to ne pomeni le nakupa vozila, s seboj prinaša še zahtevo po ustreznem polnjenju. Z različnimi sogovorniki smo poskušali orisati aktualno stanje infrastrukture, izzive in perspektive.

V okviru javne infrastrukture je pri nas zdaj na voljo približno 130 elek­tričnih polnilnih postaj, približno tolikšen pa je po nekaterih ocenah tudi slovenski vozni park električnih vozil. Glede na objavljene programe treh večjih proizvajalcev pa bi letos in v prihodnjih letih na naše ceste lahko prišlo kar nekaj novih električnih avtov, ob čemer se lahko vprašamo, ali in kakšni bodo premiki pri infrastrukturi. »Kar je bilo doslej postavljenih polnilnic, je šlo deloma za pilotne projekte ali individualne rešitve, a je tega zelo malo, saj ko se lotiš pripravljanja poslovnega modela, težko prideš do pozitivne številke. Polnilnica stane od tri do pet tisoč evrov in, drugače kot v Evropi, pri nas za njihovo postavitev ni nobenih subvencij,« pravi Igor Volf, izvršni direktor za področje storitev za uporabnike distribucije pri Elek­tru Ljubljana.

Njihovo podjetje geografsko pokriva tretjino slovenskega območja ali 330 tisoč uporabnikov, trenutno imajo za električna vozila 17 električnih polnilnih postaj s 34 polnilnimi mesti oziroma vtičnicami. Njihove polnilnice so 22-kilovatne, deloma opremljene še z vtičnicami šuko, večinoma pa s sedempolnimi trifaznimi vtičnicami tip 2, ki jih poznamo tudi kot Mennekes. O načrtih za prihodnje je po Volfovem mnenju težko govoriti, saj ne morejo vedeti, koliko novih električnih avtov bo res prišlo na ceste. Šele ko se bo pokazalo, kako se bo trg odzval, bodo razmislili tudi o morebitni širitvi in nadgradnji, saj so se od postavitve prvih polnilnih mest do danes nekateri standardi posodobili oziroma so spremembe kar stalne.

Petrol ima 12 delujočih električnih polnilnic s 24 polnilnimi mesti, vse so nadgrajene na nazivno moč 22 kW s standardiziranim priključkom tip 2. Kot pravi Danijel Vuk, ki je pri Petrolu odgovoren za program trajnostne mobilnosti, načrtujejo letos glede na potrebe trga postaviti še nove polnilnice, v upravljanje pa nameravajo prevzeti tudi nekatere že zgrajene.

Za zdaj brezplačno, 
vedno ne bo tako

Kaj pa strošek za uporabnika na polnilnicah? »Za zdaj je energija na naših avtomobilskih polnilnicah brezplačna, vsi se še učimo, tudi ne bi bilo pošteno, da bi jo zaračunavali, dokler storitev ni popolna. Za to je potrebna celotna infrastruktura, upravljanje polnilnic, sistem za zaračunavanje, tudi tako imenovani roaming, da bo mogoče električni avtomobil polniti na vseh javnih polnilnicah, tako v Sloveniji kot v tujini. Cilj je, da bi to uvedli najpozneje do konca leta 2015,« pravi Igor Volf. Po njegovih besedah bi bili za plačevanje mogoči različni modeli, bodisi glede na dejansko uporabo in amortizacijo polnilnice oziroma fiksno plačilo prostora kot nekakšno parkirnino, da se v tem času lahko avto polni.

Eno polnjenje bi po njegovem moralo stati več kot ura parkiranja v parkirnih hišah po Ljubljani, saj se poleg parkirnega prostora prištejeta še poraba električne energije in infrastruktura. »Zavedati se je treba, da bo polnjenje časovno omejeno in tako bo nadaljnja ura dražja, saj bo splošen interes, da se avto napolni in potem uporabnik odstopi parkirni prostor naslednjemu. Ni zaželeno, da po končanem polnjenju električnega vozila ostane parkirno mesto zasedeno. Izdelani so že izračuni, koliko bi moralo stati eno polnjenje ob predpostavki, da se nam bi infrastruktura amortizirala v petih letih, upoštevajoč neko določeno število polnjenj ter seveda električnih vozil.«

Tudi pri Petrolu doslej na javni infrastrukturi niso zaračunavali storitve polnjenja ali stroškov za porabljeno električno energijo, predvidevajo pa, da bo tako še nekaj časa. »V takšno področje je najprej treba vložiti veliko sredstev, da se postavijo temelji in razširi prepoznavnost in razumevanje prednosti električne mobilnosti. Pozneje se bomo zgledovali po že obstoječih dobrih praksah iz tujine in upoštevali usmeritve države, zagotovo pa bo moral biti strošek kilometra, prevoženega z električnim avtomobilom, manjši od stroška kilometra, prevoženega z bencinskim oziroma dizelskim gorivom,« nam je povedal Danijel Vuk.

Predvsem (varne) 
domače polnilnice

Kakšni so drugi izzivi, povezani z uveljavitvijo električne mobilnosti? Kot pravi Igor Volf, glede potrebne količine energije ne vidi problema, bolj je izziv v priključni moči – širitev polnilnic bo močno vplivala na elektrodistribucijsko omrežje in bo treba imeti sistem pod nadzorom oziroma onemogočiti nenadzorovano polnjenje. Če bo več polnilnih mest, na primer za 20 do 30 avtomobilov po 22 kW v trgovskih središčih, je to lahko enakovredno obremenitvi reda velikosti srednje velikega trgovskega kompleksa. »Za ureditev tega vprašanja bo potrebnih kar nekaj vložkov, integracije v sistem, da bo lokalno obvladljivo. Same polnilnice prek nadzornega sistema, ki ga imajo upravljavci polnilne infrastrukture, skupaj z novimi električnimi vozili to omogočajo, polnjenje se lahko prilagodi mak­simalni razpoložljivi moči na posamezni lokaciji.«

Morda je za začetek bolj množične prodaje električnih avtomobilov bolj kot polnjenje na javnih polnilnicah pomembno polnjenje doma. Igor Volf ocenjuje, da bo elek­trični avtomobil, ki na leto povprečno prevozi 10 do 15 tisoč kilometrov, porabil toliko električne energije kot povprečno gospodinjstvo. »V skupini Elektro Ljubljana pripravljamo tudi celovito ponudbo za varno namestitev domačih polnilnic. Pred prvim polnjenjem električnega vozila bo morala usposobljena oseba izvesti pregled domačega priključka, notranjih inštalacij in opraviti strokovno namestitev električne polnilnice, ki bo omogočala varno uporabo,« pravi Volf.

Ni vse strošek

»Pri nas že pripravljamo takšne rešitve za domačo uporabo – postaje, da se meri poraba celotnega gospodinjstva. Ko na primer vključite kuhalno ploščo, se avto polni počasneje, da preprečimo pre­obremenjenost omrežja in da ne bi imeli težav s tem,« nam razloži Miha Levstek, direktor podjetja Etrel, kjer se ukvarjajo z razvojem in proizvodnjo naprednih električnih polnilnic. Levstek meni, da je v celoti gledano v Sloveniji polnilna infrastruktura solidno urejena, veliko bolje kot na primer na Norveškem, ki sicer velja za obljubljeno deželo za električne avtomobile. Vendar opozarja, da se pri nas marsikje karkoli v zvezi z infrastrukturo dojema predvsem kot strošek, kar ni pravilno, saj je treba na elek­tromobilnost in vse z zvezi z njo gledati na dolgi rok, kot na naložbo v zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida, zaradi česar se z elektromobilnostjo nenazadnje tudi ukvarjamo.

Glede različnih načinov polnjenja električnih vozil Levstek meni, da bo hitro enosmerno polnjenje sicer primerno za posamezne uporabnike, ki bodo z električnimi avtomobili potovali na večje razdalje, a da to vendarle ne bo bistvo, jedro električne mobilnosti: »Prvi novodobni avtomobili na elektriko so prišli iz Japonske, kjer je marsikaj drugače kot pri nas, tam so drugačne potrebe, drugačno energetsko omrežje, z nižjo napetostjo 100 V, zaradi goste poseljenosti nimajo prostora za polnjenje doma in so razširjene (hitre) polnilnice z enosmernim tokom (DC). Podobno je v ZDA, kjer je omrežna napetost 120 V. Ta vozila in te postaje so nato propagirali tudi v Evropi, čeprav je tod mogoče povsem spodobno (sicer nekoliko počasnejše) polnjenje z izmeničnim tokom (AC), ki je po mojem mnenju tudi primerna strateška usmeritev,« pravi Levstek.

Polnilnih postaj na izmenični tok je pri nas velika večina, na enosmerni tok jih je le nekaj. Hitro polnjenje je po njegovem mnenju ob pogosti uporabi lahko tudi škodljivo za baterije. Levstek poleg tega zagovarja sistem nadgrajenega, tako imenovanega pametnega polnjenja z močjo do 22 kW in s tem povečevanje uporabe obnovljivih virov v elektroenergetskem sistemu, ko pametno polnjeni avtomobili v omrežju ne bodo povzročali škodljivih (in dragih) konic. To bo še bolj podprto z razvojem naprednejšega standarda komunikacije med avtomobilom in polnilno postajo ISO IEC 15118, s katerim se ukvarjajo tudi v Etrelu.
»Tako se električni avtomobili ne bodo polnili v konicah, ampak bo sistem zaznal, koliko je vozil, ki se morajo do neke ure napolniti, kakšne so polnilnice in kakšno priključno moč imajo. Vse to bo nato razporedil v neki širši časovni pas, kar je najbolj ugodno za omrežje,« pripoveduje sogovornik. Kot pravi Levstek, obstajajo izračuni, da če bi imela v Evropi vsa vozila električni pogon, bi morali ob takšnem pametnem polnjenju proizvodne zmogljivosti električne energije povečati le za petino, kar ustreza porabi električne energije pred letom 2008, ko je nastopila gospodarska kriza.

Takšno polnjenje bi moralo zadovoljiti veliko večino uporabnikov, ki avtomobil uporabljajo za dnevne poti od doma do delovnega mesta, saj bi tako doma kot na parkirišču pred službo baterijo zgolj dopolnili. Ob tem vendarle ne gre pozabiti na prebivalce blokovskih naselij, ki jim bo treba ponuditi ustrezno infrastrukturo, saj se nam sicer lahko zgodi, da bodo »z balkonov viseli kabli, s katerimi bodo polnili svoje avtomobile«, opozori Miha Levstek.

Hitro polnjenje v pol ure

Tudi če drži, da se bo večina elek­tričnih vozil polnila v domačih polnilnicah z neko počasno oziroma zmerno hitrostjo, se pri nas prav tako obetajo hitre polnilnice. V Ljubljani sicer že deluje ena, ki je namenjena prestižnim avtomobilom Tesla, vendar bo sčasoma ta možnost na voljo tudi za druge modele. Na avtocestnem križu Slovenije je namreč načrtovanih 26 hit­rih polnilnih postaj, in kot nam je pojasnil Ivan Zadravec iz podjetja SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo), jih bodo postavili, priključili in za uporabnike električnih vozil aktivirali do konca leta 2015. Na vsaki bosta dve mesti, ki bosta omogočali hitro polnjenje dveh vozil hkrati. Polnjenje bo tako enosmerno – DC (moč 43–50 kW; z vtikačema CHAdeMO in Combo 2) kot izmenično – AC (moč 22–43 kW; z vtikačem tip 2). Do napolnjenosti 80 odstotkov baterije je predviden čas polnjenja približno 30 minut. Plačevanje bo urejeno z identifikacijsko kartico RFID ter bančno plačilno in kreditno kartico (Visa, Mastercard, Maestro, Diners ...) prek terminala POS. Cena še ni določena, a naj bi bila po navedbi Ivana Zadravca spodbudna.