Kakšne bodo pnevmatike jutrišnjega dne

Ker so postale pnevmatike tako zanesljive, da mora imeti človek res nesrečo, da ga med potjo pustijo na cedilu, je jasno, da se z njimi ne ukvarjamo veliko. Nedavna raziskava, opravljena na sicer skromnem vzorcu 163 slovenskih voznikov, je pokazala, da jih 48 odstotkov ni prepričanih, da bi znali preveriti tlak v njih, 41 odstotkov pa jih je dvomilo, da bi znali zamenjati predrto. Spremljanje uporabe pnevmatik v praksi pa že dolgo usmerja tehnološki razvoj gumarske industrije.

Novosti pri gumarjih ni malo, kljub temu pa zanimivi in obetavni prototipi pogosto ne najdejo poti na trg. Dober dokaz za to je Michelinova pnevmatika tweel. Brezzračna pnevmatika (se ne predre), za izdelavo katere je potrebne veliko manj surovine, ima bistveno večjo bočno čvrstost, je lažja, njena življenjska doba pa je dva- do trikrat daljša, je že pred petnajstimi leti (!) pobirala nagrade za inovativnost, vendar še vedno ni v uporabi. Ko sem jo pred več kot desetletjem preizkusil, sem bil prepričan, da bomo tradicionalne v nekaj letih pozabili, pa sem se očitno zelo uštel. Kaj je razlog, še danes ne vem.

Vizionarska BH03

Pri Goodyearovi vizionarski pnevmatiki BH03 pa je že zdaj jasno, da je v taki obliki nikoli ne bomo videli na platiščih, a razmišljanje razvojnikov navduši, saj jim je s tem konceptom uspelo nekaj temeljnih negativnih lastnosti obrniti na pozitivno stran. Pnevmatike so ob zračnem uporu največji porabnik energije, potrebne za premikanje avtomobila, konceptna BH03 pa je sestavljena iz materialov, ki na več načinov pridobivajo energijo, in to tako med vožnjo kot takrat, ko je avto parkiran. Termoelektrični material v električno energijo pretvarja toploto, ki jo z absorpcijo svetlobe in toplote ustvarja ultračrna struktura na tekalni in bočni površini, piezoelektrični materiali pa med vrtenjem pnevmatike tresljaje, ki pri tem nastajajo, spreminjajo v uporabno delo, se pravi v električno energijo.

Svetlobo dneva bo bolj verjetno doživela druga Goodyearova inovacija, imenovana triple tube, ki je nekakšna pametna pnevmatika. V njenem jedru je več ločenih zračnih komor (pasov), v katerih se tlak med vožnjo hipno prilagaja želenim zahtevam, s spreminjanjem oblike tekalne površine pa se med vožnjo spreminjajo tudi vozne zmogljivosti vozila. Prilagajanje tekalne površine lahko pnevmatiko v trenutku prilagodi v bolj ekološko z manjšo naležno površino ali pa z večjo naležno površino izboljša njen zavorni učinek. S povečevanjem levega ali desnega boka se lahko močno poveča bočni oprijem in s tem omogoča bolj športno vožnjo, tekalno površino pa lahko pnevmatika spremeni tudi tako, da je izpodriv vode optimalen, kar seveda zmanjša nevarnost splavanja.

Odporna na pločnike

Pri Nokianu so razvojno kopje usmerili v izdelavo močnejših bokov, ki so izredno pomemben del pnevmatike, saj pomagajo ohranjati njeno kakovost, kljub močnim in ostrim udarcem. Vožnja čez ostre robnike in udarne jame pušča na pnevmatiki trajne posledice, ki se s časom seveda nabirajo in kvarijo njeno konstrukcijsko togost ter s tem njene lastnosti. Nokian je z razvojem novih sestavin iz sintetičnih vlaken iz skupine aramidov, ki so v tesnem sorodstvu s tržno veliko bolj znanim kevlarjem, pridobil snov, ki bistveno bolje prenaša takšne obremenitve in tako dlje časa zagotavlja brezhibnost pnevmatike.

Na trgu pa je že Michelinova pnevmatika cross climate, ki na novo raven dviguje kompromis celoletne pnevmatike in dokazuje, da je očitno mogoče sočasno izboljšati zelo različne ključne lastnosti, ki jih morajo imeti zimske in letne pnevmatike, in se tako približati krhkemu in težko dosegljivemu optimalnemu razmerju med njimi. Pri Michelinu so prepričani, da bo cross climate, ki je letna pnevmatika s certifikatom in lastnostmi za vožnjo tudi pozimi, odlična igralna karta, s katero bodo prepričali kupce po številnih evropskih državah. Glede na količino snega v zadnjih zimah in na to, da v nekaterih delih države ni nikoli posebno zahtevnih zimskih razmer, se med zanimive trge zanjo zagotovo uvršča tudi Slovenija.