Na kaj paziti pri nakupu rabljenega avtomobila?

Potreben je pozoren pregled tako vozila kot njegove dokumentacije.

Objavljeno
11. november 2016 12.15
Bruno Kuzmin
Bruno Kuzmin
Nakup rabljenega vozila se lahko sprevrže v nočno moro, ki spremeni človeka v živčno razvalino z izpraznjeno denarnico. Na kaj je treba biti pozoren med ogledom in preskusno vožnjo? Kako prepoznati avtomobil s prilagojenimi kilometri, navideznimi popravili in kamuflažnim lepotičenjem?

Enotnega odgovora ni. Velja predvsem eno pravilo: preverjanje vozila naj bo natančno in razdeljeno na skrben ogled zunanjosti in notranjosti, pregled vse opreme in preverjanje motorja, podvozja ter krmilnega in zavornega sistema med vožnjo. Karoserija mora biti za pregled čista in suha, saj umazanija in voda zakrijeta številne nepravilnosti. Pozorni smo na poškodbe, ki nastajajo med prometnimi nezgodami. Vsi karoserijski stiki in vse barvne površine morajo biti enakomerni in enaki. Enako velja za tesnila vrat in stekel. Pod pokrovom motorja in prtljažnika ne sme biti ukrivljene pločevine in neoriginalne barve, ki bi nakazovala na večje poškodbe. Pozorni smo na zarjavelost motornega pokrova, pragov, kolesnih obrob in notranjih vratnih stranic in podobnih predelov, kjer se zadržuje vlaga. Zelo zgovorne so lahko steklene površine, ki naj imajo enako letnico izdelave. Marsikaj nam povedo svetlobna telesa. Ključne lastnosti so: njihova enaka oddaljenost od karoserijskih delov, enotna ohranjenost in originalnost.

O zgodovini vozila in prevoženih kilometrih povedo veliko volanski obroč, prestavna ročica, sedeži in drugi deli, ki so dovzetni za obrabo. Nadaljujemo s preverjanjem delovanja varnostnih pasov in vseh naprav ter pripomočkov v vozilu. Preskusimo delovanje radijskega sprejemnika, notranje osvetlitve, električnega pomika ogledal in stekel, delovanje prezračevanja in klimatske naprave. To vključimo na najvišjo stopnjo hlajenja in spremljamo, ali je dovod ohlajenega zraka konstanten. Bodimo pozorni, da se ob zagonu motorja vklopijo na armaturni plošči vse kontrolne lučke in nato ugasnejo. Če ne svetijo vse, sklepamo, da je nekdo namerno izklopil posamezne sisteme, kot je denimo zavorni ABS, da bi zakril napake v njihovem delovanju.

Ogled podvozja opravimo sami ali s pomočjo poznavalca. Ohranjenost spodnjega dela vozila pove veliko o vzdrževanju in splošnem stanju. Preverimo stanje izpušnega sistema in okolico motorja ter menjalnika, ki naj bosta suha in brez ostankov maziv in drugih tekočin. Nekaj pozornosti namenimo pregledu pogonskih gredi in morebitnim poškodbam manšet. Preverimo obrabo zavornih diskov in oblog ter puščanje zavorne tekočine. Pri pnevmatikah je pomembno, da so enakomerno obrabljene. Neenakomerna obraba govori o napakah na podvozju. Preverimo še tip, mere in starost pnevmatik. Nekaj rje na izpostavljenih delih, kot so obese koles, je precej normalen pojav, pazimo pa na zarjavelost drugih komponent.

Med preizkusno vožnjo izključimo avdiosistem in ventilator, da lažje prisluhnemo drugim zvokom, pozorni smo na obnašanje vozila, blaženje in zračnost podvozja. Če je mogoče, naj bo vozilo pred vožnjo hladno. Tako opazujemo hladen zagon motorja, pri katerem so pomanjkljivosti večje. Dober motor teče gladko in brez zaganjanja. Pri speljevanju smo pozorni na sklopko, ki mora začeti delovati po dveh tretjinah spuščenega pedala. Njen oprijem naj bo enakomeren in brez tresenja. Med vožnjo preskusimo vse prestave, pomiki ročice morajo biti tekoči, tihi in brez potrebe po veliki sili. Podobno velja za vrtenje volana. Posvetimo se še zavoram. Pri hitrosti 40 do 50 km/h na odseku, kjer ne ogrožamo drugih prometnih udeležencev, močno pritisnemo na zavorni pedal. Vozila ne sme vleči iz smeri vožnje, sicer prijemljejo zavore neenakomerno. Pri zavornem sistemu ABS se med silovitim zaviranjem pedal trese, kar spremlja nihajoč ropot. To je običajen pojav.

Če nam vozilo ustreza, se posvetimo še dokumentaciji. Nekatere podatke, kot je recimo tisti o številu slovenskih lastnikov vozila, lahko preverimo na spletnih portalih na podlagi številke prometnega dovoljenja, številka vozila (VIN) in registrske številke. Obvezno pregledamo servisno dokumentacijo, če obstaja. Njeno verodostojnost lahko preverimo še pri serviserju, pri katerem naj bi bil avtomobil servisiran. Izpolnjena servisna knjižica žal ne pomeni, da so podatki verodostojni ali da gre za brezhibno vozilo. Vsi nakupni koraki naj bodo zato premišljeni in ne evforično površni.