Preizkusili smo: Citroën C3 aircross blueHDi 100 shine

Zabaven mali križanec za modne frike
Objavljeno
11. december 2017 10.19
Boštjan Okorn
Boštjan Okorn
Res je, lahko si kupite citroëna C3, tudi z njim se boste spodobno peljali. A aircross privablja s čustvenimi prijemi, denimo zanimivo barvno kombinacijo in dodatki na zunan­josti in v notranjosti, hkrati pa vendarle ponuja prilagodljivost, ki smo je vajeni iz enoprostorcev. Ne, štirikolesnega pogona nima, v kritičnih razmerah je testnemu avtomobilu pomagal grip control.

Saj ne rečem, prve dni vožnje s C3 aircrossom je snežilo in je zato prišlo kar prav, da si lahko obrnil gumb in verjel, da zadeva pomaga na spolzki podlagi. Težav ni bilo, prav tako pa ne resne primerjave brez vključenega sistema. Pre­ostale dni smo gumb pustili tam, kamor se po izključitvi vedno ponastavi – na običajni nastavitvi, z običajnim sprednjim pogonom. C3 aircross je od tal oddaljen 14 cm, kar je uporabno na kakšnih kolovozih, ni pa dobro pretiravati z vožnjo po resnem terenu, čeprav je res, da v tem primeru poleg grip controla pomaga tudi sistem nadzorovanega spusta.

Testni avtomobil so okinčali z raznovrstno dodatno opremo (od varnostne do opreme za udobje in zabavo, manjkalo je res zelo malo podrobnosti), zato ne sme čuditi, da se je bilo z njim nadvse prijet­no voziti. Aircross je okreten, zato uporaben tudi v mestu, za daljše poti pa pridejo prav čarovnije, ki jih lahko počneš s sedeži v drugi vrsti in v prtljažniku: vzdolžni pomik, podiranje naslonjal v razmerju 40:20:40, dvojno dno, podiranje v ravno dno in podobno so stvari, ki jih bodo družinski očetje cenili. Prostora za prtljago vseeno ni čudežno veliko, 410 litrov, a v 4,154 metra dolgem avtomobilu redko lahko pelješ več.

Pohvalim tudi sedeže, oblikovani so zanimivo oglato in so francosko udobni, a nikakor ne premehki. Spredaj sedeča morda pogrešata kakšno konkretno odlagalno površino med sedežema, kjer je prostor našla umetelno (oglato) oblikovana ročica zasilne zavore. Predal pred sopotnikom je dovolj velik, tudi pod sredinsko konzolo je mogoče kaj odložiti, ne da bi se premikalo sem ter tja. V aircrossu so vendarle uporabili za stopnjo boljše materiale kot v navadnem C3, prej omenjena oglatost pa se nadaljuje na armaturni plošči, celo volanski obroč, ki je spodaj prirezan, spada v ta okvir.

Vožnja s C3 aircrossom je igrivo lahka, odzivnost je na običajni, ne pa športni ravni, nagibanja je malo, deluje pa vzmetenje trše na manjših cestnih neravninah. Izbokline avtomobil prevozi suvereno, na avtocesti se obnaša kot veliki, a tam za slabo stran poskrbi pretirana hrupnost – tako motorja kot piša vetra. Dizelski motor v testnem avtomobilu ima 73 kW moči, ki se na sprednji kolesi prenaša prek petstopenjskega menjalnika, njegova prestavna razmerja pa niso ravno v prid avtocestni vožnji. Zanimivo, da nima sistema start/stop. Pospeševanje je dovolj zgledno, prestavna ročica natančna, a z dolgimi gibi, poraba na testu pa se je le redko spustila opazno pod 6 l/100 km, kar je za takšen avtomobil že precej – vozili smo konkurenco, pri kateri je bila poraba za dober liter ugodnejša. Pohvalim lahko dejstvo, da povprečje ni bistveno nihalo med mestno in zunajmestno vožnjo.

C3 aircross na splošno kar prijetno preseneti. Na prvi pogled se morda zdi, da gre predvsem za modni dodatek, a v resnici je avtomobil uporaben in konkretno vozen – pri urejanju fotografij se mi je celo zapisalo, da je airspace. Na daljših poteh pa sčasoma hrup le postane zoprn in zato ni ravno prva izbira ...