Preizkusili smo: Kia stonic 1.25 MPI EX motion

Nedvomno je stonic živahno oblikovan mali SUV in z vseh strani deluje manj uniformirano, kot bi morda rekli za kio rio. Od tega je tudi nekaj daljši in višji. Vanj boste sedli malce lažje in imeli boljši pregled, spredaj nasploh velja, da sta sedeža zelo dobra, prostora za povprečno visokega voznika in sopotnika je dovolj. Armaturna plošča je znana in je ergonomsko zelo dobro zasnovana, tudi izvedba je na visoki ravni. Seveda bi kdo želel malce manj trde plastike, a splošen vtis ni slab, je pa tako, da je marsikaj znanega iz drugih novejših koncernskih modelov in morda ni tistega faktorja navdušenja nad nečim zelo novim. Preglednost izza volana je dobra, ni motečih mrtvih kotov. Zadaj je solidno prostorno, toda pogrešamo vzdolžni pomik klopi, kar zmore kak tekmec. Korektna je prostornina prtljažnika in se še poveča, ko podremo klop, ki se deli v razmerju 60/40.

Voznik nima občutka, da vozi kak zajeten SUV, avtomobil deluje kar presenetljivo lahkotno, gibko. Lega na cesti je korektna, udobje med vožnjo čez luknje ni trpelo, čeprav je vzmetenje na malce trši strani. Vendar ne preveč. Sprednji kolesi je v testnem vozilu poganjal 1,25-litrski štirivaljni atmosferski bencinski motor (moč 62 kW/84 KM), ki pokaže dva obraza. V mestnem prometu nas prevaža prijetno mirno, pri ustavljanju dobro, brez stresanja deluje sistem start-stop. Ko malo bolj pospešimo, nad 3000 vrtljaji na minuto postane glasen. Prestav je pet, morda bi bilo v tem pogledu bolje s šesto. Največja hitrost je nekje okoli 155 km/h, ampak takrat se motor že napreza, bolje je voziti v okviru avtocestnih omejitev. Poraba je bila kar solidna in v nasprotju s kakim pomanjšanim turbomotorjem glede na vozniške situacije ni preveč nihala, mogoče jo je bilo ohranjati med šestimi in sedmimi litri na 100 kilometrov.

Testna izvedba stonica je bila dokaj založena z opremo, tako na temo udobja kot varnosti. V zad­njih dneh je že prišlo prav ogrevanje sprednjih sedežev in volana, dobro je deloval sistem apple carplay, tudi v tem avtomobilu pa se je pokazalo, kako lahko po eni strani s svojim zvokom razvaja digitialni radio in kako je zoprno, ko ga le malce zunaj mesta nenadoma zmanjka in lahko to traja tudi nekaj sekund. Med asistenčnimi dodatki običajni tempomat morda ni bil kaka revolucija, toliko bolj pa pohvalim samodejni preklop med zasenčenimi in dolgimi lučmi ter opozarjanje na mrtvi kot.