Preizkusili smo: Renault scenic bose energy 130 dCi

Dolgoletni družinski prijatelj ponuja novo vsebino.

Objavljeno
13. januar 2017 19.09
Andrej Brglez
Andrej Brglez

Po 20 letih zelo uspešnega živl­jenja na trgu in več kot petih milijonih prodanih vozil je scenic pripeljal do križišča. Dilema, kam zdaj, ni bila majhna. Nazadnje je zavil v smeri šport­nega terenca, a poskusil ohraniti priznane  enoprostorske prednosti.

 

Ko je na cesto zapeljal prvi scenic, je bil skoraj osamljen, zdaj to vrsto družinskega enoprostorskega avta ponujajo že vsi Renaultovi ključni tekmeci. Po drugi strani zanimanje zanje med kupci usiha že od leta 2007, takrat so namreč svoj zmagoviti tržni pohod začeli mestni športni terenci. Pri novem scenicu so bili torej Francozi pred odločitvijo, ali nadaljevati v prvotnem slogu ali koreniteje poseči v njegovo obliko in poslanstvo. Izbrali so slednje. Oblikovno in po občutku vožnje so ga približali mestnemu terencu, po zasnovi kabine in funkcionalnem poslanstvu pa bi moral ostati klasičen enoprostorski scenic. Prvo jim je uspelo precej bolj kot drugo.

Avtomobil so postavili na velika platišča in na pnevmatike dimenzije 195/55 R20, kar ga optično in v resnici precej dvigne. Sedi se visoko in preglednost naprej je odlična. Še zlasti pa velja pohvaliti strukturno rešitev A-stebrička, ki močno zmanjša mrtve kote. Mestna vožnja, parkiranje in vzvratna vožnja tako ostajajo enoprostorsko preprosti vozniški manevri. Na novo so zastavili vozniški delovni prostor, ki ponuja zelo dober pogled na vse ključne informacije. Možnosti za prilagoditev grafike merilnikov je veliko, o Renaultovem velikem osrednjem komunikacijskem zaslonu, na katerem se upravlja tako rekoč vse, od navigacije, radia in telefona do masaže stolov, pa smo na naših straneh že večkrat pisali.

Tokrat je bolj smiselno kopje radovednosti zapičiti v družinsko prilagodljivost kabine, s katero je scenic vselej blestel. Sedeži so primerno široki in udobni, odlagalnih površin je ostalo veliko, najdejo se tudi na iznajdljivo praktičnih mestih. Premična konzola med prednjima sedežema na nov način poveže sprednji in zadnji del kabine, kar je uporabna dodana vrednost. Drugače je z delitvijo sedežev v drugi vrsti. Težko je razumeti, pa čeprav pravijo, da za odločitvijo stoji obsežna trženjska raziskava, da bo kupcem delitev v razmerju ena tretjina/dve tretjini bolj ustrezala kot trije samostojni sedeži, kakor je bilo živ­ljenje zadaj urejeno do zdaj. S tem scenic za tradicionalne kupce enoprostorcev težko ostane enako privlačen. Se pa po novem sedeži na zadnji klopi zložijo samodejno.

Vozniško gledano je avtomobil bolj čvrst, kar se, tudi zaradi velikih koles, na slabših cestah hitro občuti. Kabina pri veliki hitrosti ni imuna na piš vetra, bolje je za zvočno udobje poskrbljeno pri podvozju in motornem delu. Dizelski 1,6-litrski agregat je s 96 kW moči družinskim nalogam zelo spodobno kos, ker pa ni velik veseljak, vabi bolj k defenzivni vožnji in pri taki nam je v zimskih razmerah v povprečju porabil 7 l/100 km.

Scenic je torej obrnil novo stran in v svoji četrti izdaji ne ponuja evolucije znanega, ampak drugačno zmes različnega. Bomo videli, ali bo s tem zadostil visokim enoprostorskim kriterijem lastnikov obstoječih scenicov, ki jih je v tem pogledu vedno razvajal. Lahko pa seveda sežejo po večjem grand scenicu, a ta je že drugačna zgodba.