Preizkusili smo: VW golf GTE

GT je pri Volkswagnu kombinacija črk, ki obljublja zmogljivost – ne glede na to, ali za njo stoji črka I (bencinski motor) ali D (dizel). Kaj pa E, okrajšava za elektriko? Z golfom GTE so v Wolfsburgu svetu najbrž želeli povedati, da alternativni pogoni niso le za zelene, ki se potem s hibridi počasi plazijo in varčujejo, ampak tudi za priložnostne dirkače.

Golf GTE se zna mirno peljati na elektriko, zna pa tudi konkretno pospešiti – od 0 do 100 km/h v 7,9 s. Za GTI zaostaja skoraj poldrugo sekundo, a pospeševanje GTD je za le odtenek boljše. Pri tem se lahko poigrate z najbolj ekstremno možnostjo: iz naselja se po lokalni cesti odpeljete tiho z električnim pogonom, ob vstopu na avtocesto pa pritisnete gumb GTE in se v dirkaški maniri skoraj v trenutku pridružite valu vozečih z največjo dovoljeno avtocestno hitrostjo. Da vas pri tem spremlja tudi presenetljivo športen zvok, je le smetana na torti.

Na elektriko, ki je prvi in osnovni pogon (vklopljen ob zagonu vozila), vas bo golf GTE vozil približno 40 km in pri tem ne bo dovolil, da bi hitrost presegla 130 km/h. Jasno je, da to ni način za daljše relacije, je pa super za vsakodnevne vožnje in stanje v koničnih kolonah. Še zlasti ker radarski tempomat (doplačajte 330 evrov, se še kako izplača) zna slediti in ustaviti tudi v mestu.

Vse skupaj postane bolj zapleteno, ko se odločite za daljšo vožnjo, med katero je jasno, da bo elektrike zmanjkalo. Lahko sicer popolnoma izpraznite baterijo in se bo vse skupaj zgodilo samodejno, a bolje je izbrati kakšen drug način – tistega, ki varčuje z baterijo (primerno za kasnejše popolnoma električne vožnje), ali pa tistega, ki bo optimalno razporejal moč med baterijskim (75 kW moči, 350 Nm takojšnjega navora) in bencinskim (1,4-litrski TSI s 110 kW moči in 250 Nm navora) pogonom – vse skupaj je na voljo največ 150 kW moči, ki jo najbolje izkoristi že omenjeni pritisk na tipko GTE.

Štirje načini, torej, od katerih sta dva na polih, druga dva pa sta se tudi izkazala za precej podobna, vsaj na testnih vožnjah po slovenskih (avto)cestah, kjer smo v povprečju vsakih 100 km porabili za konkretno posodo goriva več kot obljublja tovarna (1,6 litra na 100 km). Potovalni računalnik je že pred nami kazal dobrih sedem litrov porabe, do konca testa številke nismo prav veliko znižali. Seveda pa smo se vmes vozili tudi brez porabe, če ne štejem kakšnih 15 kWh elektrike vsakih 100 km, ki smo jo »točili« na domačem priključku s sicer lepo v torbico pospravljenim, a še vedno hudo nerodnim kablom – tega vtaknete v Volkswagnov znak na sredini maske hladilnika. V avtomobilu je še kabel za polnjenje na hitrih polnilnicah (pri priključnih hibridih morda manj nujen kot pri popolnoma električno gnanih avtomobilih), kar kabelska čreva le dodatno zapleta.

Golf GTE je dvoličnež z zeleno-dirkaškim obrazom. Njegove vozne lastnosti zaostajajo za tistimi pri GTD in GTI (200 kg dodatka pri teži se pač pozna), a je konkretno ostrejši od običajnega golfa. Obenem omogoča brezšumno vožnjo na elektriko. Od drugih hibridov ga loči tudi to, da nima brezstopenjskega menjalnika, ampak »standardni« 6-stopenjski DSG, zaradi česar med prestavljanjem čutiš predvsem za električni motor nenavadno cukanje. To, da avtomobil zaženeš z obračanjem ključa, pa jemljem kot napako, in ne kot poklon klasičnemu golfu GTI, saj prinaša zgolj vsakokratno ugotavljanje, ali smo ključ zasukali dovolj in ob pravem času, da se je električni motor vključil.