Preizkusili smo: Yamaha MT-03

Yamaha MT-03 je spodnja stop­nica Yamahine izredno posrečene serije MT. Ampak čisto brez kompleksov: podlasičasto agilna in s presenetljivo zmog­ljivim motorjem – in dob­rim voznikom – je lahko kraljica navadne ceste. Umirjenemu popotniku je manj všeč.

Napredni dvovaljnik s 321 ccm zmore 31 kW (42 KM) pri 10.750 vrtljajih, kar zadošča za 170 km/h in odlične pospeške, saj goli motocikel tehta samo 169 kg. Trenutno ima najboljšo zmogljivost v svoji kategoriji in je povrhu še skromen: poraba goriva na testu je nihala med 3,6 in 4,2 litra. V prostem teku se sliši motor nekako kot enovaljnik, a komaj kaj trese. Pod 2000 vrtljaji suva, od 3000 naprej je gladek, zvezen in z malo dogajanja vse do približno 6500 vrtljajev. »Iz zapestja« ne moreš prehitevati, treba je suniti prestavo ali dve dol, da se zares zavrti, in potem kar nekam turbinsko voljno in silno vztraja vse do 12.000 vrtljajev. Kdor je doslej vozil nizkovrtljajna motorna kolesa, se mora privaditi. MT-03 ne zmanjka niti na avtocestnih klancih, nihče vas ne bo pogledoval pomilovalno. Šeststopenjski men­jalnik je natančen in lahkoten, čeprav ima pedal precej vzvodja in je zelo ohlapno uležajen. Reakcij pogona skoraj ni.

Jeklen cevni okvir je zelo tog, pnevmatiki na litih kolesih nista postavljaško široki (110/70 in 140/70, seveda 17-palčni), nenastav­ljive vilice in z orodjem po prednapetosti nastavljivi mono shock so športno trdi, toda nenavadno harmonični, celo udobni. Vse skupaj je namenjeno izjemni okret­nosti in vodljivosti, že komaj občutno na škodo smerne stabilnosti. Nagiba je dovolj tudi za neustrašne, lega v ovinku je zanesljiva in nevtralna celo na neravnem cestišču. Oba zavorna koluta sta odmerljiva in učinkovita, dobri ABS na suhem asfaltu skoraj nima vloge.

MT-03 ima rad manjše voznike (višina sedeža 780 mm), ki jim bo všeč po mestu in na izletih. Sedež ne dopušča presedanja po dolžini, krmilo je vozniku zelo blizu, drža je pokončna, stopalki sta precej visoko, kar je manj primerno za avtocesto in daljše poti. Niti običajno učinkovit, tokrat neposrečeno nameščen vetrni ščitek nad merilnikom ne lajša zračnega piša. Sopotnik bo sedel običajno zasilno, če sploh, kajti nosilnost MT-03 je samo 159 kg. Pod zadnjim sedežem sta kljukici za čeladi in majhen predalček, da orodja ne omenjamo. Privezov za prtljago in prtljažnika skoraj ni. Motorno kolo je videti sodobno agresivno, in čeprav je golo, ima nekaj plastičnih zastiral. Sklop merilnikov s pohvalno analognim merilnikom vrtljajev je vedno dobro berljiv s kontrolkami vred – ima celo poblisk za pravočasno prestavljanje –, kazi ga le cenen in neraven prozoren okrov, ki je poln odsevov. Ogledali imata malo prekratka peclja.

MT-03 je mogoče priporočiti začetniku in zelo izkušenemu voz­niku, ki se je naveličal pretežkih motornih koles. Obema bosta dobro dela odsotnost nepotrebnih nastavitev in celo skromni navor pri nizkih vrtljajih – motor zahteva tehničnega voznika. Za potovanja pa ni, je že skoraj živčno živahen. Ni turist, gol superšportnik je.