Slovenski trg je predvsem racionalen

Prodaja avtomobilov na Slovenskem je daleč od cvetočih časov, zato narašča povpraševanje po rabljenih vozilih.

Objavljeno
17. februar 2015 13.28
Gašper Boncelj, Na kolesih
Gašper Boncelj, Na kolesih
Prodaja avtomobilov na Slovenskem je daleč od cvetočih časov, realne številke so precej manjše kot pred leti. Zdi se, da se tudi kupci obnašajo čedalje bolj racionalno, nakupi so osredotočeni na modele, ki ponujajo največ za plačani denar, na nekatere tradicionalno uspešne izdelke, sem in tja pa oživi tudi kakšna ne predraga niša.

Za slovenski trg sicer uradno veljajo kar visoke številke, a vendar vsi udeleženci na njem hitro povedo, da tistih 56 tisoč novih avtomobilov, kolikor jih je bilo lani uradno prodanih, niti približno ni realnih, da jih je bilo le okoli 37 tisoč. To je podobno kot v letu prej, a daleč od ravni pred začetkom krize v letu 2008, ko je bil trg realno skoraj za polovico večji.

Kakšni so pri tem močno skrčenem obsegu avtomobilov nakupni vzorci? Težko je govoriti o natančni povprečni ceni, dejstvo pa je, da se največ prodajajo avtomobili nižjega in nižjega srednjega razreda. Pri Renaultu vam bodo tako nepresenetljivo povedali, da je najbolje prodajani model v njihovi prodajni mreži bencinski renault clio expression 1.2, ki stane približ­no 12 tisoč evrov. Avtomobil te velikosti (nižji razred) je že lahko postane družinsko vozilo, stroški registracije in zavarovanja ter vzdrževanja so razmeroma ugodni, z leti uporabe mu tudi vrednost ne pade preveč.

Za tak denar ali kakega tisočaka več je mogoče dobiti že kak cenovno ugoden izdelek nižjega srednjega razreda, teh je občasno dovolj tudi v različnih akcijah. Nekateri modeli iz nižjega sred­njega razreda se dobro prodajajo po nekaj višjih cenah: kot so povedali pri Volkswagnu, imajo med fizičnimi osebami največ kupcev za svojo tradicionalno uspešnico – dizelskega volkswagna golf 1.6 TDI comfortline, ki stane 19 tisoč evrov. Slovencem je na kožo pisana tudi škoda octavia, najpogostejša izbira je karavan combi ambition z 1,6-litrskim dizlom za 21 tisočakov. Tudi za te modele velja, da rabljeni dobro ohranjajo vrednost na trgu.

V Sloveniji so kar priljubljeni tudi velikoprostorci – za 15 tisoč evrov je na primer mogoče dobiti dizelskega citroëna berlinga. Ta model je pri nas med najbolj uspešnimi, saj je uporaben za najrazličnejše potrebe družinskega, rekreacijskega ali obrtniškega prevoza, pravi Darko Horvat, direktor podjetja Avto Merkur, ki je pooblaščeni prodajalec znamk Citroën, Škoda in Hyundai. Tako kot povsod po Evropi tudi pri nas narašča povpraševanje po manjših športnih terencih. Razloge za to lahko iščemo v želji po višjem sedenju in mogoče tudi v staranju populacije, saj takšne avtomobile pogosto kupujejo starejši. Ti modeli se marsikdaj prodajajo tudi ali le s sprednjim pogonom, zato so cenovno dosegljivejši.

Za nove avtomobile srednjega razreda, torej večjih mer, se pogosteje odločijo pravne osebe, ti izdelki se večinoma kupijo na lizing, tudi zaradi najbolj ugodno ocenjenega izgubljanja vrednosti tu še naprej prevladujejo nemški izdelki. Nekateri slovenski trgovci z avtomobili opažajo, da pa si posamezniki, ki razmišljajo o večjem avtomobilu, pogosteje ogledujejo ponudbo rabljenih in da se povečuje uvoz iz tujine.

Da se povpraševanje po rabljenih vozilih povečuje, potrdi tudi Igor Veselič, direktor družbe Avto Moto Shop, ki ugotavlja, da se je v Sloveniji obseg prodaje rabljenih avtomobilov povečal za približno 10 odstotkov. »Največ je pri nas povpraševanja po avtomobilih, starih dve do tri leta, s približno 100 do 130 tisoč prevoženimi kilometri, po cenah od 10 do 13 tisoč evrov,« pravi sogovornik. Stranke v teh okvirih najpogosteje iščejo družinske avtomobile ne glede na znamko, pa naj bodo to modeli iz razreda enoprostorcev, iz nižjega srednjega ali srednjega razreda. Zanje plačajo približno pol cene novega.

Če se še vprašamo, kako se danes ljudje obnašajo pri nakupu avtomobila, lahko najdemo še nekaj, recimo jim razumskih elementov. »Niso več pripravljeni porabiti zad­njega evra, izbirajo bolj racionalno, pri fizičnih osebah je 30 odstotkov nakupov na lizing, kar je več kot v preteklosti,« pravi Darko Horvat. Mislimo si, da je več lizinga tudi posledica pogojev pri prodaji vozil. »V prodajni salon pridejo z jasno definiranimi željami in potrebami, kar je posledica interneta in gostote trgovske mreže. Ni več impulzivnih nakupov. Poleg tega želijo imeti vse na enem mestu, prodajo, servis, osnovno vulkanizersko storitev, registriranje avta.«