Tiskane izdaje
Če pogledamo, kakšni so nakupni trendi na slovenskem avtomobilskem trgu, in jih primerjamo s tistim, kar se je najbolje prodajalo pred desetletjem, je najbolj očitna ena razlika. To je uveljavitev različnih vrst športnih terencev, ki so si prostor naredili na račun nekaterih drugih tržnih razredov. Še nekaj drugih sprememb opazimo, a prodor SUV-ov najbolj izstopa.
Skupni delež športnih terencev kljub rahlemu padcu v zadnjih mesecih danes presega 12 odstotkov, medtem ko je še leta 2005 znašal manj kot štiri odstotke. Ko pogledamo seznam modelov, ki tako ali drugače spadajo v kategorijo z angleško oznako »sport utility vehicle« – SUV, se jih nabere več kot 60. Razvrščajo se v različne velikostne in cenovne kategorije, s tem da je najmočnejša ponudba izdelkov srednje velikosti in ti imajo tudi največji delež v segmentu. Tu gre za avtomobile različnih cenovnih razredov, od dacie dusterja, prek kie sportage, škode yeti do audija Q3.
V zadnjih dveh ali treh letih so se začeli bolj uveljavljati tudi manjši ali mali športni terenci, ki so bili še nedolgo tega dostopni le pri redkih znamkah, potem pa so proizvajalci začeli polniti to podnišo. Novinci iz razreda malih SUV-ov so zlasti množično prihajali na trg letos (npr. jeep renegade, mazda CX-3, fiat 500X, suzuki vitara ...), zato ni presenetljivo, da se je ta del trga v Sloveniji v zadnjem času najbolj okrepil.
Ko razmišljamo, s čim so tako pritegnili kupce, lahko poleg zunanje privlačnosti dodamo, da omogočajo preprostejše vstopanje in izstopanje, boljšo preglednost in višje sedenje, seveda tudi možnost štirikolesnega pogona
Če rečemo, da so športni terenci kot celota zdaj že na ravni polnokrvnega tržnega razreda, se lahko vprašamo, na čigav račun so največ pridobili. »Gledano nazaj, so jemali trg tako enoprostorcem kot klasičnemu nižjemu in nižjemu srednjemu razredu,« pravi Robert Zaletel, tržni analitik pri družbi Jato Dynamics, in dodaja: »Ker postaja ta segment, z izjemo najmanjših športnih terencev, vedno prestižnejši, je tudi del kupcev višjega razreda prestižno limuzino zamenjal za dragega športnega terenca. Učinek statusnega simbola je verjetno enak.«
Če pustimo športne terence za trenutek ob strani, lahko morda ugotovimo, da se je na račun višjega razreda nekoliko okrepil tudi srednji razred. Svoje je opravil razvoj ponudbe, saj je zdaj v avtu segmenta D oziroma srednjega razreda (VW passat, ford mondeo ...) bolj ali manj vse, kar je imel pred petimi leti npr. audi A6. Kupci oz. najemniki (pri lizingu) vozil višjega razreda so pogosto podjetja, pri katerih poslovni rezultati navadno narekujejo izbiro voznega parka. Prestiž, ki ga prinaša vozilo višjega razreda, se umika pragmatičnosti, pri čemer sta pomembna nakupna cena vozila in strošek vzdrževanja oziroma lizinga.
Znano je tudi , da so avtomobili z večjimi motorji dodatno obdavčeni. Tisto kar torej glede velikega davčnega bremena pogosto velja za prestižne limuzine, podobno ali še bolj drži tudi za športne avtomobile, ki jih je pri nas na novo registriranih še manj kot nekoč, marsikdo, ki ima to možnost, se odloči za registracijo v tujini. Eden od razlogov, da se športnikov pri nas proda manj, bi mogoče lahko našli tudi v stanju cest in razmerah v prometu, ki nasploh izničijo užitek v vožnji.
Če na drugi strani poiščemo še kak drug segment, ki je v zadnjem času na trgu napredoval, so to najmanjši avtomobili iz t. i. mini razreda. Po dolgotrajni suši, kar zadeva novosti, je ponudba malih avtov v zadnjih letih postala bogatejša, pojavilo se je nekaj skupin po dveh ali celo treh modelov, ki so bili pripravljeni na skupni osnovi. Mogoč razlog, da se je povpraševanje v tem delu trga vsaj nekaj okrepilo, je večja praktičnost teh vozil v urbanem okolju ali ker morda narašča število samskih ljudi. Še vedno pa je njihov delež glede na druge tržne segmente majhen.
Za konec se lahko vprašamo, ali bo prodaja v zadnjih letih tako uspešnih SUV-ov dolgoročno še rasla. »Morda so dosegli vrh, saj je lastništvo avtomobila draga stvar, če vzamete za primer pnevmatike, so te tudi pri malem SUV-u dražje kot pri klasičnem avtomobilu nižjega razreda, na osnovi katerega je narejen. Mislim, da bo glede na gospodarske razmere pri nas bolj kot videz, s katerim SUV-i gotovo privlačijo kupce, bolj pomembna ekonomika – kolikšni so stroški uporabe nekega avtomobila, kako je s porabo goriva, servisiranjem, jamstvi in podobno,« razmišlja Robert Zaletel. »So pa napovedi nehvaležne in ni nujno, da bo tako. Tudi pred desetletjem si nismo predstavljali, da bomo imeli danes še tri tržne segmente. Trg se vselej prilagaja – tisto, kar kupec želi, tudi dobi, in če nekemu proizvajalcu uspe z novim modelom, ki je drugačnega tipa od prej znanih, mu tekmeci hitro sledijo.«
