Test: Hyundai tucson 2.0 CRDi 4WD impression

Srednjeveliki SUV izziva premijsko srenjo in prepriča z uravnoteženo, udobno in stabilno vožnjo.

Objavljeno
01. julij 2016 14.05
Bruno Kuzmin
Bruno Kuzmin

Tucson nove generacije si v najbogateje opremljeni in dizelsko najbolj dopadljivi izvedbi želi primerjave predvsem z evropsko ponudbo športnih terencev. Koliko mu to uspeva?

To ni tucson z začetka cenika in ceno pod dvajsetimi tisočaki, kakršnih prodajo bore malo! To je popolnoma drugačen avtomobil, z velikimi ambicijami in veliko tehnično-oblikovne samozavesti, ki smo jo pri Hyundaiu še ne tako davno zaman iskali. Pričakovanja so visoka, saj gre za precej premijsko naravnan avtomobil, ki zbuja pozornost že na pogled. Tako velike motorne maske nima vsak, niti tako čvrste in mogočne drže!

Vsa pomembna oprema

Podobno velja za notranjost, kjer se težko pridušaš nad utesnjenostjo. Resnih zamer ni! So le individualne pripombe. Kot je tista o preveč preprostih, čeprav preglednih merilnikih – konkurenca ponuja več, s popolno digitalizacijo vred. Tu so še nianse, recimo o prefinjenosti materialov, barv ali površinskih struktur. O udobju in prostoru, ergonomiji ali kakovosti izdelave pa ni dileme. Tu ni črnih pik – prej nasprotno! Eden od dokazov je že seznam vgrajene opreme: pri tuc­sonu težko pogrešaš kaj omembe vrednega, naj gre za elektronske varnostne sisteme, parkirno asis­tenco ali kaj drugega.

Konkretne zmogljivosti

Nobenih zadreg ni pri pogonu. Dvolitrski dizel z vrha ponudbe s 135 kW (185 KM) in 400 Nm navora med 1750 in 2750 vrtljaji teče nežno in umirjeno. Podobno velja za šeststopenjski samodejni menjalnik, ki ima prestavo ali dve manj kot najboljši, a deluje prefin­jeno in nič sunkovito. Morda bo kdo pogrešal le obvolanski ročici za ročno prestavljanje, ki je sicer mogoče s pomiki ročice. Zmogljivosti so konkretne. Do 100 km/h pospešiš v 9,5 sekunde oziroma 0,4 sekunde hitreje kot z ročnim menjalnikom. Največja hitrost znaša 201 km/h. Med ključne tovarniške podatke šteje še 6,5-litrska povprečna poraba, ki je v prak­si večinoma večja za nekaj manj kot dva litra. Se pa tucson pelje uravnoteženo, udobno in stabilno, pri čemer opravi svoj del naloge tudi štirikolesni pogon z možnostjo sredinske zapore s polovično delitvijo pogonske moči med premama.

Tucson se precej uspešno primerja z bolj zvenečo in dražjo konkurenco. Hyundai je v zad­njem desetletju naredil zajeten in za marsikoga nepričakovano dolg korak. Je pa res, da ne govorimo več o avtomobilu za 20 tisoč evrov, ampak precej več!