Hrvaške cene se dvigujejo v nebo

Turistična ponudba: Vse storitve so krepko dražje kot lani, le namestitve praviloma ne
Objavljeno
13. julij 2018 12.11
Posodobljeno
13. julij 2018 13.06
Turistična taksa za plovila se je astronomsko podražila. FOTO: Cropix
Vsi kazalniki govorijo o tem, da bo tudi letošnja turistična sezona rekordna. In rekord ne bo kakršenkoli, ampak dvoštevilčen. Po podatkih Hrvaške turistične skupnosti je bilo na Hrvaškem v prvih šestih mesecih letos na počitnicah 6,4 milijona turistov, med katerimi je bilo največ tujcev (5,5 milijona), kar pomeni, da se je število prenočitev v primerjavi z lani povečalo za 12 odstotkov, število gostov pa za deset odstotkov.
 

Taksa za plovila višja za 500 odstotkov


Zanimanja za Hrvaško je vse več, zato dvomestno odstotno povečanje števila gostov tudi letos spremlja dvomestno odstotno, na nekaterih področjih tudi trimestno zvišanje cen. Priložnosti za dober zaslužek se je najprej zavedla država, ki se je že drugo leto zapored odločila zvišati cestnine za deset odstotkov, letos pa je tudi podaljšala sezono za dva tedna, do 15. septembra.

Odločitev so pojasnili z izjavo, da se v sezoni po avtocestah tako in tako največ vozijo tujci, takšne priložnosti za polnjenje proračuna in vračanje dolgov prezadolženih hrvaških avtocest (ti znašajo skoraj pet milijard evrov) pa se ne sme zamuditi. Z enakim pojasnilom država kljub protestom svojih državljanov ni pripravljena znižati cene bencina, ki je več kot deset odstotkov višja kot lani. Znaša 1,40 evra za liter, čeprav bi bila lahko tudi ugodnejša, saj dve tretjini cene namenjajo državi. Cene so se zvišale tudi za prevoze s trajektom, tokrat za kar 20 odstotkov.

image
Za ogled Plitvic bo treba odšteti 35 evrov. FOTO: Cropix


Poleg tega je država podražila turistično takso, namesto lanskih 0,90 evra zdaj zahteva 1,10 evra. Morda se bo komu podražitev zdela zanemarljiva, vendar je to kljub vsemu 20-odstotno povišanje. Turistična taksa za plovila pa se je glede na čas trajanja bivanja in dolžino plovila zvišala za neverjetnih 500 do 600 odstotkov. Lastnik od devet- do 12-metrskega plovila, ki je do zdaj plačeval za turistično takso 150 evrov, bo zdaj plačeval 775 evrov. Taksa za plovila, dolga od 12 do 15 metrov, se je zvišala s 176 evrov na 1024 evrov, lastnik jahte, daljše od 20 metrov, pa bo namesto dosedanjih 227 evrov plačeval kar 1938 evrov, tako da je Hrvaška vsaj pri turističnih taksah za navtike postala ena najdražjih držav v Evropi.

Edini hrvaški turistični moto se glasi: »Odri, dokler lahko.«


Država se je letos odločila zvišati tudi vstopnine za narodne parke. Za dva najbolj znana, NP Plitvička jezera in NP Krka, bo namesto 24 treba plačati 34 evrov oziroma namesto 15 kar 20 evrov. Vzroki za podražitev so »ekološki«, saj bi radi tako omejili čezmerno število obiskovalcev. Morda jih niti ne bi bilo toliko, če bi jim povedali, da v poletnih, po navadi sušnih mesecih narodni parki niso prav nič podobni tistim s turističnih prospektov, saj prizori zbeganih turistov v gneči bolj spominjajo na ameriška nakupovalna središča na prvi dan razprodaje kakor na odkrivanje nedotaknjene narave.


Tri cene za tri vrste gostov


Gostinske storitve so se po lanskih od 15- do 20-odstotnih podražitvah tudi letos podražile za enak odstotni delež. Lani so podražitev upravičevali z dvigom nižje stopnje DDV za gostinstvo z deset na 25 odstotkov, letos se nihče niti ne poskuša opravičevati. Dilemo, ali je še smiselno plačevati za tako zvišane cene, je že zdavnaj razrešil najbolj znan hrvaški zbiratelj Ante Topić Mimara, ki je na vprašanje, koliko je vredna neka slika, popolnoma iskreno odgovoril: »Kolikor je zanjo pripravljen plačati neki bedak!« In vendar je težko spregledati nekatere nesmisle, denimo cene iste vrste rib v celinskem delu države in ob morju. »Ribe v zagrebških restavracijah stanejo od 55 do 65 evrov, ob morju od 65 do 120 evrov, kar je popolnoma nerazumno,« je za Delo povedal ugleden hrvaški gastronomski kritik Radovan Marčić.

image
Za dvig cen v gostinstvu se letos nihče več ne opravičuje. FOTO: Cropix


Enako nesmiselna je ugotovitev, da v Dubrovniku, denimo, obstajajo tri cene glede na to, ali ste tujec, Hrvat ali v najugodnejši različici Dubrovničan. Marčić še pravi, da je v mestnem lokalu za dva kozarca piva ožujske pivovarne plačal 14 evrov. Toda če bi se premaknil za samo 20 metrov v stransko ulico, bi za kozarec istega piva plačal dva evra, za kavo pa sprejemljivih 1,50 evra namesto pet evrov. Pri hrani kar pozabite na večerjo za dva za manj kot 100 evrov, in če bi radi ribe za večerjo, boste zanje marsikje plačali približno 150 evrov. Če ste pripravljeni plačati nekoliko več, denimo od 100 ali 200 evrov na osebo, lahko jeste neprimerljivo kakovostnejšo hrano v eni od treh hrvaških restavracij z Michelinovo zvezdico, pravi Marčić, ki ga še posebno motijo cene vina, saj ga gostinci ponujajo po najmanj trikrat višji ceni od nabavne, nekateri celo po desetkratni ceni, tako da vas bo buteljka vina, ki sicer stane pet evrov, v restavraciji stala neverjetnih 50 evrov.

6,4 milijona turistov je letos dopustovalo na Hrvaškem


Previdno na otok


Če se odločite, da boste sami skrbeli za svojo prehrano, boste ugotovili, da so cene hrane in pijače v trgovinah nekoliko nižje kakor v Sloveniji, to še posebno velja za meso. Toda če se odpravljate na otoke, dobro premislite pred odhodom na tamkajšnje tržnice, saj so cene sadja in zelenjave praviloma dvakrat ali trikrat višje kot v celinskem delu države ali v bližnji prodajalni trgovske verige. Prodajalci bodo višje cene upravičevali s stroški prevoza in trdili, da so vsi njihovi izdelki domači, ne pa uvoženi, tudi če gre za ananas (!), o čemer sem se osebno prepričal. Če se boste na Hrvaško pripeljali z avtomobilom, upoštevajte, da je parkiranje 20 odstotkov dražje in stane toliko, kolikor je treba plačati za parkiranje v zagrebških garažah, torej od 1,50 do dva evra na uro. To ne velja za elitna parkirna mesta, za katera je treba plačati od pet- do desetkrat več. O težavah s parkiranjem največ pove primer slikovitega Skradina na vhodu v NP Krka (mojega rojstnega kraja), kjer so nekatere nekoč znane vrtove spremenili v očitno donosnejša parkirišča.

image
Za ogled Plitvic bo treba odšteti 35 evrov. FOTO: Cropix


5–8 odstotkov so višje cene v hotelih in počitniških kampih


Število apartmajev se je podvojilo


Medtem ko so se gostinske in druge storitve podražile za približno od 15 do 20 odstotkov, se cene nastanitev niso tako zelo zvišale. Po uradnih podatkih so se v prvih šestih mesecih cene za nastanitev v hotelih in počitniških kampih zvišale za pet do osem odstotkov, glede na to, ali so vanje v primerjavi s prejšnjim letom vložili kaj sredstev ali ne. Zato so razlike v cenah med njimi res velike. V že omenjenem Dubrovniku v Excelsiorju prenočitev stane 870 evrov, v zelo spodobnem Leru pa lahko dobite sobo za 87 evrov.

image
Prevozi s trajekti so dražji za 20 odstotkov. FOTO: Leon Vidic


Podobno je s kampi. V povprečnem kampu boste za navaden prostor plačali 40 evrov, v kampu s petimi zvezdicami, ki ponuja vse storitve kot hoteli z enakim številom zvezdic, pa bo takšen prostor od pet- do desetkrat dražji. Pri zasebnih nastanitvah stanejo skromnejši apartmaji 40 evrov, povprečni apartmaji s 60 kvadratnimi metri površine stanejo od 50 do 80 evrov, razkošni apartmaji pa stanejo tudi več kot 100 evrov. Vedeti morate, da boste za apartma, ki ga boste najeli, denimo, nekje v Dalmaciji za 60 evrov, v Dubrovniku plačali približno 200 evrov. Pri apartmajih je pravzaprav rast cen še najmanjša težava, saj je, denimo, v Splitu med festivalom Ultra (enim največjih svetovnih festivalov elektronske glasbe) apartma mogoče dobiti za 80 evrov, še pred nekaj leti pa za ta denar niste mogli spati niti v lopi. Vzrok za to je preprost. Na območju Splita pa tudi na vsej hrvaški obali se je število apartmajev v zadnjih treh ali štirih letih podvojilo.

15–20 odstotkov so se podražile gostinske storitve


Na Hrvaškem kljub temu prevladuje mnenje, da ima država še vedno prenizke cene in da bi se morala iz množičnega turizma preusmeriti v elitni turizem. Zato so nekateri kraji, na primer Crikvenica, kamor so na enodnevno kopanje z avtobusi množično prihajali Zagrebčani, uvedli takse za avtobuse, ki znašajo kar 7000 evrov na sezono, česar ponudniki avtobusnih prevozov niso mogli prenesti. Enodnevnih gostov, ki so »vse prinesli s seboj«, ni več, prav tako ni tistih »elitnih«, ki so si jih vsi želeli. Toda pri cenah in podražitvah je treba vedeti, da vse dokler bo Hrvaška – deloma zaradi varnosti in politične stabilnosti pa tudi zaradi očitno izboljšane kakovosti storitev – konkurenčna predvsem Grčiji, Turčiji, Tuniziji in Španiji (od Italije in Francije je vendarle cenejša), ne moremo zagotovo vedeti, ali se ne bodo čez leto dni cene spet povečale za 15 do 20 odstotkov. Vse skladno z edinim hrvaškim turističnim motom, ki se glasi: »Odri, dokler lahko.«