Jutro na brniškem letališču: Ko pristaneta vsega skupaj le dve letali

O letališču, polnem življenja, objemov, poslavljanja in ponovnih srečanj, ni sledu.
Fotografija: Četrtkovo jutro na letališču: nič več kot dva redna poleta ... Foto Blaž Samec
Odpri galerijo
Četrtkovo jutro na letališču: nič več kot dva redna poleta ... Foto Blaž Samec

Na prvi pogled se je včeraj zjutraj brniško letališče zdelo živahno. Ravno sta namreč pristali letali iz Amsterdama in Beograda, obe naj bi čez uro odleteli nazaj. Pred terminalom so se že zbirali potniki s potovalkami in blazinami, nekateri so sedeli in pili kavo v bifeju. Razen mask na obrazih nič ni kazalo na kakršnokoli izredno stanje. A povsem drugače kot običajno je bilo v prostorih letališča.

Spremljevalcem in obiskovalcem ni več dovoljeno kar tako iti do prijavnih okenc za lete, zato naju je s fotografom že na vhodu ustavila letališka uslužbenka. Zaposleni na prijavi so sedeli za zaščitnim steklom, trgovine so samevale. Nikjer ni bilo vrst, niti za opravljanje varnostnega pregleda, kjer se postopek vkrcanja navadno upočasni. Naslednja letala so na Brnik priletela šele popoldne. O letališču, polnem življenja, objemov, poslavljanja in ponovnih srečanj, ni nobenega sledu.


Obrazci, razkužila, maske


Med potniki pred terminalom se je čutila nervoza, zdelo se je, da bi se vsi radi čim prej vkrcali na svoje letalo. Eden izmed njih je bil mlad fant, ki je prispel iz Amsterdama. »Nisem obiskovalec vaše države, tu sem le, ker potujem v Avstrijo k svojemu dekletu. V Ljubljani bom samo en dan,« je povedal. Na Nizozemsko, kjer ima starše, je letel s Švedske, kjer je bilo do zdaj potrjenih okoli 78.000 okužb z novim koronavirusom in več kot 5500 smrtnih žrtev. »Ne vem točno, kaj lahko pričakujem v Sloveniji. Ministrstvo za zunanje zadeve na Nizozemskem je odobrilo potovanje in pričakujem, da bo boljše kot na Švedskem.
Morda bom ujet v drugem valu, ki ga pričakujem tako v Sloveniji kot na Nizozemskem.«

Pred odhodom iz Amsterdama je moral za vstop v Slovenijo izpolniti obrazec, toda ob pristanku ga niso pregledali. Med drugimi ukrepi letalske družbe Transavia je naštel obvezno masko med poletom in upoštevanje varnostne razdalje v kabini, ko je bilo to možno. »Če je letalo polno, je polno. So nam pa dali razkužilo za roke.«

Druga potnica, Slovenka, ki je letela v Dubrovnik, je razložila, da potuje z agencijo, potovanje pa je izbrala, ker so prvotno destinacijo odpovedali. »Izpolniti smo morali obrazec za vstop na Hrvaško in analizo tveganja za vse družinske člane. Od ukrepov pričakujem maske, razkuževanje, to, kar je predvideno povsod,« je dejala. Okužbe med potovanjem se ne boji.
Drugačnega mnenja je bila potnica, ki je letela v Beograd po svoje osebne dokumente. »Bojim se okužbe,« je povedala. »Raziskala sem ukrepe, vendar se zaradi njih ne počutim nič bolj varne, saj jih nihče ne upošteva.« Zaradi skrbi se je za potovanje skrbno pripravila z več maskami in rokavicami, sicer pa ji za vstop v Srbijo ni bilo treba izpolniti nobenega obrazca.


Kar 88 odstotkov manj dnevnih letov


Doslej je upravljavec letališča na Brniku, podjetje Fraport, uvedel sedem rednih linij in tri čarterske, kar je 88 odstotkov manj prometa kot lani ob istem času. Prva je ponovno poletela Air Serbia, ki je konec maja povezala Ljubljano in Beograd in zdaj leti štirikrat na teden. V juniju so ji sledili Montenegro Airlines, ki trikrat na teden leti v Podgorico, Lufthansa, ki dvanajstkrat v tednu leti v Frankfurt, Wizz Air, ta dvakrat na teden leti na belgijski Charleroi, Transavia, ki dvakrat na teden leti v Amsterdam, Air France, štirikrat na teden leti v Pariz, in Turkish Airlines, ki šestkrat na teden leti v Istanbul. Pričakujejo, da bo ta mesec povezave obnovil tudi Easyjet, ki bi letel v Berlin in na londonski Gatwick, avgusta pa naj bi se vrnili še LOT Polish z leti v Varšavo, Aeroflot s povezavo v Moskvo, Brussels Airlines z leti v Bruselj in Windrose z leti v Kijev.

S čarterskimi poleti se je na letališče vrnil tudi prevoznik Aegean Airlines, ki bo v poletni sezoni predvidoma opravil 26 poletov na Krf, Lefkado, Rodos in Karpatos. Trade Air je s čarterskimi leti začel julija, leti na deset grških otokov in v Dubrovnik, avgusta pa naj bi še v Antalijo. Od konca junija v Dubrovnik kot čarterski prevoznik leti tudi Croatia Airlines. Prav tako čarterske polete organizirajo turistične agencije. Kompas od začetka julija s posebnimi letali enkrat na teden leti na devet grških otokov.

Za poletno sezono so sicer izgubljene redne povezave v Helsinke, Madrid, na londonsko letališče Luton, v München in Zürich. Letala družb, ki spet letijo, pa so v povprečju nekaj manj kot polovično zasedena, čarterski poleti so bolj polni od rednih.
»Letalska panoga je zaradi posledic epidemije med najbolj prizadetimi dejavnostmi, okrevanja prometa na lansko raven pa ni pričakovati pred letom 2023,« pravi Brigita Zorec, vodja korporativnega komuniciranja v Fraportu. »Oživljanje letenja je še naprej negotovo, saj prevozniki napovedi o vrnitvi še vedno odlagajo.

Veliko vlogo pri vračanju igrajo restriktivni ukrepi posameznih držav pri prehodu meje ter povpraševanje potnikov po letalskem potovanju.« Zaradi izgube so bili na brniškem letališču do zdaj prisiljeni vročiti odpoved pogodbe 82 zaposlenim, obdržali so jih le toliko, kolikor jih potrebujejo za delovanje na vrhuncu sezone v prihodnjem letu.

Komentarji: