Kickstarter je prva leta delovanja veljal za platformo, ki je posameznikom z najrazličnejših področij z ustvarjalnimi projekti s pomočjo podpornikov omogočila zbrati denar za uresničitev projekta in uveljavitev na trgu. Prvi projekti so bili mali biseri, ki so poosebljali moto platforme: »Svet je platno naše domišljije.«
Pregled najuspešnejših projektov zadnjega obdobja tega ne more več potrditi. Kreativnost in inovativnost, ki sta bili nekoč glavna kriterija uspeha na tej platformi množičnega financiranja, so izrinile marketinške sposobnosti. Praviloma so uspešnejši izdelki, ki imajo za seboj izdatno finančno podprte videokampanje, o katerih lahko podjetniški začetniki le sanjajo.
Na seznamih najbolj priljubljenih in finančno najizdatneje podprtih projektov prevladujejo računalniške igrice in tehnološke »igračke«. Na prvem mestu in nato še enkrat visoko pri vrhu seznama so pametne ure znamke Pebble. Njihov proizvajalec je na Kickstarter po 100.000 dolarjev zagonskih sredstev za začetek proizvodnje odšel leta 2012 in z desetimi milijoni dolarjev, ki jih je prispevalo 78.000 podpornikov, močno presegel zastavljeni cilj, s čimer so ure postale tretji najbolj donosen projekt na tej platformi.
Isti proizvajalec se je na prvo mesto po zbranem denarju (20 milijonov dolarjev) na Kickstarterju uvrstil z novo različico pametnih ur v kampanji, ki se je zaključila marca lani. Pebblove ure so na Kickstarter prišle v pravem trenutku; zajezdile so val priljubljenosti pametnih ur in svojo bazo potrošnikov našle v tistih, ki se jim Applove zdijo predrage oziroma jih moti, da delujejo zgolj v kombinaciji z iphonom, in imajo manj vzdržljive baterije.
Na drugem mestu po količini zbranega denarja je prenosna hladilna skrinja v slogu ameriških avtomobilov iz 50. let z vgrajenimi bluetooth zvočniki in mešalnikom za pijačo. 62.600 podpornikov je za zagon proizvodnje zbralo nekaj več kot 13 milijonov dolarjev. Igrico Exploding Kittens za tiste, ki »imajo radi mačke in eksplozije«, pa je podprlo največ ljudi v sedemletni zgodovini Kickstarterja – 219.000.
Za njeno realizacijo so zbrali skoraj devet milijonov dolarjev, s čimer je postavila rekord za najhitrejše financiranje na Kickstarterju, zatem pa postala še prodajna uspešnica na Amazonu.
Ne služi več prvotnemu namenu
Tudi Eva Matjaž iz iniciative Slovenia Crowdfounding, kjer so doslej pomagali večini uspešnih slovenskih projektov na Kickstarterju, ocenjuje da je vse več slabih projektov, ki spominjajo na izdelke s televizijske prodaje. To je delno posledica menjav v ekipi Kickstarterja in načina potrjevanja projektov, ki je od skrbnega »kuratorstva« prešel na avtomatsko potrjevanje. Prej so bili sprejeti izdelki pogosto narejeni ročno, njim podobni pa na trgu prej niso obstajali.
Tudi slovenske kampanje in projekti niso več tako inovativni kot začetni. Kickstarter po njenem ne služi več prvotnemu namenu, to je ustvarjalcu pomagati zbrati zagonski denar in se uveljaviti na trgu, temveč je vse bolj marketinško orodje promocije in prodaje, ki se ne razlikuje bistveno od klasičnih marketinških kampanj korporacij.
Samostojni ustvarjalci bi za to potrebovali druge platforme, ki še vedno v ospredje postavljajo inovativnost izdelka, ne celotne marketinške »mašinerije« okoli njega. To se že dogaja. Eva Matjaž kot zanimivo navede švicarsko platformo We make it, ki je osredotočena na aktivistične in umetniške projekte. Pokriva Avstrijo in Nemčijo, v ekipi Slovenia Crowdfounding pa si jo prizadevajo pripeljati tudi k nam.
Še vedno pa je Kickstarter po besedah Matjaževe najboljši način za pridobitev zagonskega kapitala, če ga ustvarjalcu že nočejo dati banke. Najprimernejši je za izdelke s potencialom množične proizvodnje, zlasti dizajnerske izdelke, hip izdelke in tehnološke inovacije. Predvsem pa je najbolj obiskana spletna platforma za množično financiranje in 13. najbolj obiskana spletna stran. »To projektom, ki se pojavijo na njej, prinaša prednost ne glede na obseg njihovih komunikacijskih aktivnosti,« pove Matjaževa.
Najpomembnejša medijska izpostavljenost
Iz Slovenije je po zagonski denar na Kickstarter doslej odšlo 83 projektov. Uspešnih jih je bila slaba polovica, kar sovpada s povprečno uspešnostjo projektov na tej platformi. 35 projektom ni uspelo zbrati želene količine denarje, deset so jih prijavitelji še pred zaključkom kampanje prekinili, dva projekta pa sta v času pisanja članka sredstva še zbirala.
Največ denarja je uspelo zbrati podjetniku Niku Klanšku za nastavljivo električno kolo FlyKly, za katerega je dva tisoč tristo podpornikov zbralo 700.000 dolarjev, s čimer je bil želeni cilj presežen za več kot sedemkrat. Napihljivo desko za supanje je deset tisoč posameznikov podprlo s skoraj pol milijona dolarjev. Dobrih tristo tisočakov so podporniki namenili merilniku svetlobe za iphone Lumu Power v avtorstvu ekipe Lumu Labs – tej je uspelo zbrati 240.000 dolarjev za prvo generacijo merilnika svetlobe –, slabih tristo tisoč dolarjev pa za obesek Chipolo, ki pomaga najti izgubljene predmete v bližini.
Klanšek, ki je na Kickstarterju nedavno zbral tudi skoraj 400.000 evrov za električni skiro, prek svojega ameriškega podjetja BizMe pa je na Kickstarter pomagal spraviti nekaj drugih slovenskih projektov – slovenska podjetja za zdaj še ne morejo priti na Kickstarter –, se nam po začetni privolitvi v pogovor ni več oglasil. Je pa bil pripravljen svojo izkušnjo podjetniških začetkov s pomočjo Kickstarterja povedati industrijski oblikovalec Jurij Lozić, ki je leta 2013 pod okriljem Klanškovega podjetja na platformi predstavil snemljivi blatnik za kolesa s fiksnim prenosom, in zanj zbral štirikratnik želenega zneska, 40.000 dolarjev.
Kickstarter je bil katalizator za zagon proizvodnje blatnikov, pove, hkrati pa dodaja, da je bil denar, ki je pritekel za projekt, sicer super stvar, najpomembnejša pa je bila medijska izpostavljenost. Ta je po njegovem omogočila, da je znamka Musguard prišla v zavest potencialnih potrošnikov in odprla pot do mednarodnih prodajnih kanalov. Izkušnjo s Kickstarterjem označuje kot pozitivno tudi zato, ker ga je kot oblikovalca naučila razmišljati o oglaševanju in prodaji. Preskok od koncepta in prvih faz projekta do izpeljave poslovnega modela je v njegovem primeru potekal dokaj gladko, pove.
»Res pa se je Kickstarter od obdobja, ko sem na njem zbiral sredstva za svoj izdelek, precej spremenil,« dodaja Lozić. Medijski bum, ki so ga bili deležni prvi izdelki, ki so uspeli na njem, se je številnim naslednjim povrnil kot bumerang.
Juriju in njegovemu dekletu, ki se je v podjetju tudi zaposlilo – sam ostaja samostojni ustvarjalec na področju kulture –, posel omogoča dostojno življenje, kar je bil pravzaprav tudi cilj vsega skupaj. Dizajn blatnika ves čas izboljšuje, »vsaka serija je nekoliko boljša,« pristavi. Novembra lani je predstavil še blatnik za prednje kolo. »Zdaj bi se za nekaj časa rad vrnil v oblikovalske vode in poskušal znamko razširiti z novimi izdelki.«
Tiskane izdaje
