Kjer teče reka Drava in se cedi čokolada

Začelo se je s posvojitvijo hčere, nadaljevalo z manufakturo in naposled še s počitniško vasjo.

Objavljeno
04. december 2019 15.00
Posodobljeno
04. december 2019 15.00
Čokoladno vas sestavlja dvanajst hišk. FOTO: Tadej Regent
Eva Božič, Mariborinfo
Eva Božič, Mariborinfo
Manufaktura tete Fride je v Mariboru že lep čas sinonim za stoodstotno naravne čokoladne kreacije, pred kratkim pa je ob njej zraslo še posebno naselje, Čokoladna vas ob reki Dravi, ki ima v slogu turističnih trendov precej bolj sodobno ime – glamping Chocolate village by the river. Sestavljena je iz treh tipov hišk, tako kot so v naravi trije tipi kakavovca: forastero, criollo in trinitario. Vse pa se je začelo s posvojitvijo deklice iz Liberije ...

Teta Frida, čeprav dobro zasidrana v Mariboru, je močno povezana z Afriko. »Zlasti z Liberijo, saj sva z ženo Tanjo tam posvojila hčerko Niky. Odločili smo se, da bomo pomagali vasici Molly Koyata, globoko v tropskem gozdu na severu Liberije, ki potrebuje tako rekoč vse,« je povedal Uroš Mlakar, ustanovitelj Tete Fride, ki so ji pred kratkim poleg glampinga dodali tudi čokoladni center, kjer je kavarna s pogledom v proizvodnjo.

image
Vse hiške imajo razgled na reko Dravo. FOTO: Tadej Regent


Prebivalcem Liberije pomagajo z znanjem, sadikami in tehnično opremo, je dejal Mlakar, cilj pa je, da bi bili nekega dne samostojni in da bi od kakava lahko tudi preživeli. »Mi bomo od njih z veseljem odkupili zrna po pošteni ceni, čeprav nam niso nič dolžni in se bodo lahko sami odločili, kaj bodo s pridelkom. Veseli bomo, ko bomo videli, da smo liberijskim otrokom omogočili za kanček boljšo prihodnost. Letos smo posadili 5000 sadik kakavovca, prihodnje leto imamo v načrtu gradnjo centralnega pokritega prostora, kjer se bodo lahko tudi v deževnih dneh družili, učili in delali.«
 

Teto Frido »vleklo« k Dravi


Marsikomu se poraja vprašanje, kako so lokal Teta Frida, čokoladna manufaktura in glamping pristali prav na nabrežju reke Drave. »Ko smo pred leti iskali večje prostore, nas je ves čas vleklo k Dravi in tako smo odkrili nekdanjo čolnarno, ki so jo Dravske elektrarne Maribor že preuredile v gostinski objekt, vendar ni nikoli zaživel. Nam pa so bili prostori v naravnem parku ob reki pisani na kožo in danes iz te centralne manufakture z našimi izdelki zalagamo naše lokale po vsej Sloveniji,« je pojasnil Uroš Mlakar. Teta Frida ima sicer lokale v Mariboru, Kopru, Celju in na Ptuju, spomladi pa ga bodo odprli tudi v Ljubljani.

Zamisel za glamping se je pojavila nekako naravno: »Kmalu po selitvi smo kupili tudi sosednje zemljišče in ideja za čokoladni glamping se nama je z ženo Tanjo porodila zelo spontano, pospešek pa je Čokoladna vas dobila, ko smo moči združili s prijateljema Zvezdano in Danijem. To je zdaj ločen projekt pod krovno blagovno znamko.«

image
Čokoladno vas sestavlja dvanajst hišk. FOTO: Tadej Regent

 

Ob Dravski kolesarski poti

Ob vstopu v vas najprej pomislimo, da smo zašli v svet filma, saj je prva stvar, ki jo opazimo, zemljanka – vinska klet, ki je navzven videti kot prebivališče hobitov v domišljijski deželi Šajerska iz slovitih trilogij Gospodar prstanov in Hobit angleškega pisatelja J. R. R. Tolkiena. Hiške, ki so si na prvi pogled sicer zelo podobne, se med seboj razlikujejo po velikosti in ponudbi, vse pa imajo panoramski razgled na vodo. V primeru slabega in zaspanega vremena tako nihče ne bo nejevoljen, če bo moral dan preživeti v hiški s pomirjujočim pogledom na reko Dravo. Štiri hiške na drevesih so namenjene po dvema gostoma, v sedmih na tleh je prostora za štiri, v eni je urejena savna.

Njihova posebnost je tudi v tem, da so v naravnem parku Natura 2000 in neposredno ob Dravski kolesarski poti, ki ravno zdaj dobiva svojo končno obliko. Tamkajšnji krajinski park Mariborsko jezero, ki obsega reko Dravo z obrežnim pasom med občinsko mejo z občino Ruše in elektrarno Mariborski otok, je namreč pomembno mariborsko rekreacijsko območje in s svojo krajinsko podobo, gozdovi, ki ga obrobljajo na desnem bregu, ter nastajajočimi obvodnimi habitati pomembno naravovarstveno območje. Zato je še posebej pomemben okoljski vidik družbe: želijo namreč funkcionirati po načelu »zero waste« oziroma »nič odpadkov«, zaradi česar so vsi izdelki iz ekoloških materialov.

image
Vas bo odprta vse leto. FOTO: Tadej Regent

 

Raj za čokoholike


Obiskovalci že ob rezervaciji prejmejo posebno dobrodošlico, čokolado in vodnik, v katerem so predstavljena doživetja z lokalnimi ponudniki. V času bivanja organizirajo eno doživetje zunaj glampinga in eno v njem. Na dvorišču hišk je tudi kurišče, na katerem bodo vsak večer prižgali ogenj, kaj spekli in se družili, če jim bo do tega.

»Radi vidimo, da ljudje doživljajo čokolado na različne načine in da pridejo v vas tudi prespat. Doživijo jo torej skozi izdelke in delavnice, pa tudi v sami hiški je kup presenečenj,« je povedal Uroš Mlakar. Tako jih v hladilniku čakajo čokoladno pivo, čokoladni džin, čokoladna klobasa, čokoladni sir, v kopalnici čokoladna kozmetika, celo čokoladni kondomi. Vse to so, kot trdijo, razvili skupaj z lokalnimi dobavitelji in proizvajalci.

image
Želijo si, da bi Čokoladna vas izboljšala prepoznavnost Maribora. FOTO: Tadej Regent


Čokoladni center Tete Fride, kjer bodo večkrat na teden oziroma po dogovoru potekali različni dogodki in delavnice, je namenjen turistom in domačim obiskovalcem in je odprt vse dni v tednu. Že zdaj menda vzbuja veliko zanimanja Mariborčanov in tudi Nemariborčanov – hiške so sicer odprte šele od novembra, a so menda že zasedene. Decembra bo tukaj tudi čarobna pravljica z lučkami, vendar je to lokacija, ki si želi delati vse leto. Tudi Čokoladna vas je glamping, ki bo odprt vseh dvanajst mesecev v letu – vsaka hiška ima namreč ogrevanje in hlajenje.

»Čokoladna vas bo zagotovo vplivala na prepoznavnost Maribora, bo pa tudi Maribor vplival na prepoznavnost Čokoladne vasi. Tukaj so že bili švedski, ameriški, angleški, avstrijski, norveški, danski in švicarski novinarji. Takšne turistične proizvode Maribor nujno potrebuje,« je prepričan Mlakar. Solastnica Zvezdana Lubej pa je dodala, da so že »imeli primere, ko so tuji novinarji k nam prišli, ker so slišali za Čokoladno vas, niso pa še slišali za Maribor«.