Ko iz pasjega kakca požene rumena sončnica

Pasji "kaksi" iz pekarne Hov-Hov. Nagrada agenciji Mayer McCann za inovativno kampanjo.

Objavljeno
06. november 2014 11.09
Pasja pekarna Hov-Hov, Nastja Verdnik in stranke, 20.10.2014, Maribor
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Pse imamo radi bolj ali manj vsi, prav nikomur, niti najbolj predanim pasjeljubcem, pa niso pri srcu njihovi iztrebki, zlasti če so že stopili vanje, po možnosti kar v tistega od svojega psa. Nastja Verdnik pa s piškoti Dog Pookies poskuša spremeniti negativni odnos do pasjih kakcev.

Mlada Mariborčanka se je pred letom in pol zapisala v svet podjetništva z odprtjem prve pasje pekarne v Sloveniji. Na samostojno poklicno pot je stopila bolj iz pomanjkanja drugih zaposlitvenih priložnosti kakor z jasno začrtano podjetniško vizijo, a kljub temu z veliko ljubezni. Po diplomi iz novinarstva ji je bila obljubljena zaposlitev v odnosih z javnostjo, le tri mesece mora počakati na zavodu za zaposlovanje, ji je sporočil potencialni delodajalec.

A od obljube je ostal prazen zrak, trije meseci so se raztegnili, socialne podpore pa ni dobila, ker do nje ni bila upravičena zaradi previsokih prihodkov iz časov dela prek študentskega servisa. V stiski ji je bila v veliko oporo bostonska terierka Bilbi, ki jo je dobila v dar, ko se je odselila od doma, in za katero je že prej pekla zdrave priboljške.

Okoli božiča je spekla prve piškote za pse prijateljev, nekaj pa jih je za poskusno prodajo dala prijateljici, ki vodi trgovino za živali. Piškoti so preizkus odlično prestali, Nastji a se je izrisala ideja o prvi slovenski pasji pekarni. K peki piškotov je pritegnila mamo, ki je odprla popoldanski s. p., sama pa je poslovno idejo in načrt za ustanovitev podjetja razvijala v okviru operacije Podjetno v svet podjetništva, ki je namenjen mladim brezposelnim do 35. leta starosti.

Na Mariborski razvojni agenciji so ji odstopili prostor in priskrbeli mentorje, ki so jo usmerjali, in kmalu je oblikovala blagovno znamko za pasjo pekarno Hov-Hov, julija lani pa je že odprla prvo prodajalno s pasjimi priboljški v mariborskem mestnem parku. Recepte zanje je črpala iz lastne domišljije, poznavanja okusa svoje Bilbi in drugega kosmatinca, yorkshirskega terierja Torra, ter iz posvetovanj z veterinarji.

Ko odpadek postane surovina

Ponudba pasjih priboljškov, ki se je od takrat razširila na franšizni prodajalni v Ljubljani in Zagrebu ter na spletno prodajalno za slovenske in tuje kupce, je povsem butična. Obsega več vrst piškotov (mesni, vegetarijanski, dietni, za alergike, celo takšni z meto proti slabemu zadahu), torte in druge dobrote v obliki mafinov, makronov, šamrol, palčk, prest in poljubčkov. V nasprotju z večino drugih pasjih priboljškov so Nastjini brez konzervansov, umetnih barvil, soli in sladkorja. Vsebujejo le kakovostno meso, zelenjavo, začimbe in zelišča, po možnosti slovenskega porekla. Naravna so tudi barvila za torte, ki jih Nastja in mama v obratu za proizvodnjo hrane za male živali v Mariboru izdelujeta iz rdeče pese, kurkume, špinače in rožičev. Posel je kmalu prerasel v družinskega. Ženski del skrbi za nakup sestavin, pripravo in peko priboljškov, moški pa za razvoj.

Najnovejši izdelek, pasje kakse oziroma dog pookies, kakor je Nastja v angleščini poimenovala piškotni priboljšek, je razvila na predlog in s sodelovanjem z oglaševalsko agencijo Mayer McCann. Za izhodišče razvoja izdelka so si pri agenciji postavili cilj spremeniti odpadek v nekaj koristnega in predlagali pasje piškote s semeni, iz katerih po zaužitju in prebavi, pognojena z »organskim gnojilom«, zraste rastlina, pove Nastja. Pasja slaščičarka je spekla piškote v treh okusih in s tremi različnimi semenskimi posipi: tunine s konopljinimi semeni, puranove z lanenimi semeni in divjačinske s sončničnimi semeni. Ti niso le prijazni do okolja, ampak tudi do psa, saj jih oskrbujejo z antioksidanti, minerali in pomagajo pri prebavi.

Prva degustatorja kaksov sta bila Bilbi in Torro, ki sta se že v preteklosti pokazala za zelo izbirčna. »Sta ješča, a precej razvajena, hrano izbirata po dnevih. Mojih prvih piškotov nista sprejela takoj. Dolgo smo razvijali tehniko, da ne bi splesneli in bi ohranili okus,« pripoveduje z nasmeškom v glasu. Mala kosmatinca sta Nastjo tudi spomnila, da mora začeti peči piškote za majhne pse; pri večjih pasmah pa so ti primerni za nagrajevanje pri treningu. Nazadnje sta bila kosmatinca z okusom zadovoljna in ji to potrdila.

Povpraševanje z vsega sveta

Tiskovna konferenca, na kateri so kakse predstavili, je bila nekoliko neobičajna. Lastnikom psov so razdelili divjačinske piškote s sončničnimi semeni, nato so se družno s svojimi ljubljenci odpravili na sprehod v naravo, kjer so ti po rekreaciji opravili veliko potrebo. Na končni rezultat, rumene sončnice, še čakajo, a bodo verjetno vzklile šele prihodnje leto, ker se je kalilna doba sončnic že končala. Nastja se ne boji, da bodo lastniki, ki bodo pasje kosmatince hranili z njenimi piškoti, prenehali pobirati kakce. »Spodbujamo pobiranje, toda na odročnem travniku ali obrobju gozda jim tega res ni treba. Mogočna sončnica pa je lep okras v okolici.«

Pri agenciji Mayer McCan so za širjenje dobrega glasu o kaksih poskrbeli tudi z oglasnim spotom, za katerega so na letošnjem 21. oglaševalskem festivalu Zlati boben dobili veliko nagrado v skupini inovativnih kampanj. »Pasji kaksi so primer prihodnosti oglaševanja, saj že sam izdelek nosi močno zgodbo, o kateri je brez vloženih sredstev poročal ves svet. Tako je agencija ustvarila zavedanje o ekološkem in inovativnem podjetju, ki gre v skrbi za pse 'za taco' naprej,« so pojasnili izbor kampanje na Slovenski oglaševalski zbornici.

Odzivi na nove pasje priboljške so neverjetni, pravi Nastja. Klicali so iz Amerike, Irske, Grčije, Turčije, Malte, Madžarske, Nemčije in Japonske ter spraševali, kje jih je mogoče naročiti, ali pa jih je zanimalo sodelovanje. Neka japonska revija je kakse uvrstila med najbolj inovativne ideje leta. V Španiji so objavili prispevek o njih na radiu, Nastja je dobila tudi ponudbo za sponzorstvo na tekmovanju psov v deskanju. Dogovarja se za prodajo piškotov v Grčiji, Turčiji, Madžarski in Nemčiji ter prejema številna naročila iz tujine.

Prihodnje leto bo pasjo pekarno odprla v Trstu, pogaja se s potencialnimi prodajnimi partnerji v Srbiji, Madžarski in Grčiji, za božič pa bodo njene pasje dobrote prodajali na stojnicah v Celovcu in Gradcu. »Morda se vse skupaj sliši dobro, a v zadnjega pol leta se je pri nas odprlo šest ali sedem novih pasjih pekarn. Čeprav delamo dobro, nimamo dobička. Zaslužimo toliko, da pokrijemo vse stroške. Rešuje nas tuji trg,« pravi mlada podjetnica. Nikakor ji ni žal, da je hobi spremenila v posel, »a če bi vedela, koliko stresa, zapletov in prijav iz nevoščljivosti bo sledilo, nisem prepričana, da bi se še enkrat podala vanj«.

Toda ne namerava odnehati, pravzaprav ima še veliko novih idej. Na police pasjih pekarn Hov-Hov je pred kratkim poslala prve domače pasje brikete, ki so primerni za vse pse, zlasti pa za tiste s poškodbami tkiv, kosti in kože, saj jih obnavljajo. »Briketi so hladno stiskani, zaradi česar sestavine ohranjajo vse minerale in hranilne snovi. So prava živa hrana,« trdi Nastja. Primerni so tudi za mačke, priboljškov zanje pa še ne načrtuje, ker želi čim bolj dodelati »pasjo linijo«.

S sodelovanjem z avstrijskimi certifikacijskimi organi si prizadeva, da bi vsi njeni izdelki dobili ekološki certifikat, česar slovenska zakonodaja ne omogoča. Ekološke sestavine že zdaj uporablja pri priboljških za pasje alergike. Druga posebnost Nastjinih piškotov pa je, da jih lahko povsem varno uživajo ljudje, le da jim – neslani in nesladkani – verjetno ne bi preveč teknili.