Tiskane izdaje
Goriška brda, idilični svet gričev na najzahododnejšem delu naše države, so menda najlepša spomladi, ko se pokrijejo z belim prtom češnjevih cvetov. Takšno lepoto gre vsekakor raziskati: priložnosti bo to pomlad v izobilju, saj so Brici, ki so že lani število gostov povečali za petino, letos pripravili obilico novih športnih in kulturnih zgodb.
Skok v pomlad bo v Goriških brdih takšen, kot se za ta letni čas pravzaprav spodobi: nadvse aktiven. Prav tu bodo namreč 11. aprila odprli letošnjo sezono vseslovenskega pohodništva Slovenija hodi. Projektu se Brici pridružujejo prvič, po besedah Erike Kovačič Marinič, vodje tukajšnjega Turistično informacijskega centra, pa je ta del Slovenije v zadnjih letih postal nadvse priljubljena pohodniška destinacija. Zdaj imajo v Brdih devet pohodniških poti, imenovanih po starih sortah češenj: Črnpevka, Črnica, Drug'mbernca, Kozanka, Prvač'nca, Bjelac'pika, Trcinka, Karnjuka … Poleg tega se po briških gričih vije tudi pohodna pot Alpe–Jadran, ki povezuje Veliki klek in Devin. »Najlepši čas za pohodništvo je v Brdih zagotovo takrat, ko cvetijo češnje. Do 27. aprila, dokler bo trajal naš prvi spomladanski pohodni festival, bomo pripravili več zanimivih pohodov in trekingov.«
Slow food, fast bike
Enajstega aprila se bo pohodniška sezona začela z Alpe Adria Trailom, dan za tem pripravljamo trekinge z oslički, 18. aprila otvoritveni pohod po tekaški trasi in 19. aprila Ekomaraton Collio/Brda, pravi Kovačič Mariničeva. Ta bo imel letos prvič čezmejni značaj, saj bo potekal od sosednjega Krmina do Brd, na različno dolgih progah – v tekmovalnem delu bo mogoče izbirati med 46-, 22- in osemkilometrsko traso, v rekreacijskem teku ali hoji pa med tri, šest in 22 kilometrov dolgimi etapami – , pa briških gričev in ostalih lepot pokrajine ne bo težko spoznati.
Zanimive novosti se v Goriških brdih lahko nadejajo tudi ljubitelji kolesarstva. Gre za tako imenovani terracycling, projekt, ki povezuje ekskluzivne kolesarske ture z odličnimi vini in vrhunsko kulinariko. »Terracycling je namenjen cestnim kolesarjem rekreativcem, ki lahko na dan prekolesarijo med 60 in 90 kilometrov, in sicer na neprometnih poteh, ki jih je v Brdih in na Krasu malo morje. To so največkrat stranske poti, kamor z avtomobilom težko zaideš. Poti so resda nekoliko daljše, a so zelo lepe. Goste poskušamo zapeljati na različne točke, kjer lahko občudujejo, kar je pri nas najlepšega: na eni strani morje in na drugi zasnežene hribe,« poudarja Tjaša Strehar Boltar iz agencije Terracycling. Ta kolesarjem nudi vso kolesarsko podporo, od najema karbonskih koles do izposoje in pranja dresov, mehanika v kombiju, ki takšno karavano ves čas spremlja, in masaže po naporni turi. »Poleg kolesarjenja pa seveda poskrbimo za kulinarična razvajanja. Slogan Terracyclinga je namreč slow food and fast bike. Ponudnike hrane smo že izbrali, v paketu so tudi različne degustacije.« Pa se športni duh na kolesu in vino vseeno nekoliko ne izključujeta? »Vse je seveda v mejah obvladljivega. Po zahtevni kolesarski turi vsakdo rad nazdravi lepemu dnevu, ki je pravkar minil. En kozarec ali dva zagotovo ne moreta škoditi,« je prepričana sogovornica.
Terracycling so v Goriških brdih prvič predstavili konec novembra lani, Tjaša Strehar Boltar pa ne skriva, da s tovrstno ponudbo ciljajo predvsem na tuje goste. »Zaenkrat smo se osredotočili na nemški, nizozemski in belgijski trg. Tam namreč po raziskavah zanimanje za takšno vrsto turizma obstaja. Tudi angleški trg je naš potencial, seveda pa upamo, da nam bo dolgoročno uspelo prodreti celo na ameriški trg. Tam je ta vrsta turizma v velikem porastu, na drugih trgih je celo razprodana.«
Apiturizem z medeno aromo
Zato moramo zavihati rokave, pravi, in s pravilno promocijo prodreti na nove trge. Na vprašanje, ali Slovencev takšna oblika turizma ne zanima, odgovarja, da kaže počakati, kaj bo prinesel čas, je pa res, da je tovrstna ponudba namenjena petičnejšim gostom srednje visokega cenovnega razreda. Na razpisni termin se namreč lahko prijavi od osem do deset kolesarjev. »Za letos načrtujemo osem takšnih tur, začenši z majem. Po dve bomo izpeljali še junija in septembra, po eno pa julija in avgusta. Poleti bo na vrsti t. i. alpine climb, kolesarska tura za vse tiste, ki ljubijo klance, saj se bodo med drugim povzpeli tudi na Vršič. Poletni meseci so za takšne podvige idealni pa tudi kolesarji so takrat že v taki kondiciji, da so na takšne zahtevne vzpone že pripravljeni,« ocenjuje Strehar Boltarjeva.
Pomirjajoče brenčanje, zrak nasičen z medeno aromo, dotik toplega voska ali medu, meditacija, užitek. Trenutek, ko se ustavimo, umirimo, sprostimo ... Približno takšno je vabilo čebelarja Roberta Skubina iz Hlevnika na njegove programe apiterapij, katerih cilj je pomlajevati telo, krepiti telesno aktivnost in ohranjati ravnovesje s samim seboj. Poleg tega apiterapije pomagajo čistiti pore v pljučih, lajšajo pljučnico in bronhitis, zdravilne so menda tudi za astmatike. »Slovenski čebelarji si prizadevamo, da bi ljudje apiterapijo prepoznali kot zdravilno moč. Na Primorskem apiturizma doslej ni bilo, zato bom na tem področju oral ledino, ljudem pa bi rad prikazal tudi čebelarska zdravila v Sloveniji.« V enem od čebelnjakov je tako že uredil štiri ležišča, kjer se bo mogoče sprostiti in vdihovati zdravilne hlape, ki jih kranjske čebelice prinašajo v panj. Izbirati bo mogoče tudi med vdihovanjem z inhalatorjem, ki bo neposredno povezan s panjem, ali pa se le nadihati svežega aerosola v notranjosti čebelnjaka. Zdravilne učinke apiterapij bo v Goriških brdih mogoče preveriti od maja do oktobra, saj so čebele takrat na vrhuncu svojih moči.
Ne preseneča, da je ob tako raznovrstni ponudbi turistična slika Goriških brd v zadnjem času nadvse razveseljujoča. Ariana B. Suhadolnik, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, navaja, da jim je lani uspelo v ta del Slovenije privabiti za sedemnajst odstotkov več gostov kot leto poprej. »Menim, da je k temu največ pripomogel segment aktivnih počitnic. Že tradicionalno prihaja k nam največ gostov iz sosednjih držav, predvsem Avstrije, Italije in Nemčije, pa tudi iz severnih držav in Beneluksa. Lani smo imeli precej turistov iz Amerike, pohvalimo se lahko tudi s štiriodstotnim porastom gostov iz držav nekdanje Jugoslavije. Zanimivo je tudi, da je v velikem porastu obisk domačih, slovenskih gostov. Sicer pa bomo letos obstoječi ponudbi dodali še kongresni turizem, razvijamo tudi ponudbo Brd kot destinacije porok«.
Lani je v ta košček Slovenije zašlo več kot 25.000 gostov, našteli pa so tudi več kot 26.000 prenočitev, saj njihove gosti v povprečju tu prenočijo dobro noč in pol. » Brda imajo že pet hotelov. Gre za manjše, družinske hotele, ki sprejmejo manjši ali večji avtobus gostov. Očitno je razvijanje turizma v družinskem paketu, ki vključuje drugačen odnos do gostov, predanost in 24-urno navzočnost, prava formula za uspeh. Naši gosti najbolj pohvalijo prav prijaznost in gostoljubje domačinov, zadovoljni pa so tudi s ponudbo vina, kulinarike in drugih dejavnosti.« Suhadolnikova dodaja, da v Brdih res še nimajo celoletne turistične sezone, saj je od novembra do marca mrtvilo, a računajo, da jim bo z razvojem kongresnega turizma uspelo pretrgati tudi to.«
