Kreolščina je več kot jezik, to je identiteta

Providencia in Santa Catalina sta skrita globoko v Karibskem morju. Pet tisoč prebivalcev, sto umetnikov.

Objavljeno
15. maj 2019 10.00
Posodobljeno
15. maj 2019 10.00
Plaža v vasi South West Bay je tipična karibska. FOTO: Marko Jenšterle
Marko Jenšterle
Marko Jenšterle
V zasedenem letalu je sedelo dobrih dvajset potnikov. Pred poletom nas je z varnostjo seznanil kar kopilot, ki smo ga nato med letom pri odprtih vratih pilotske kabine skupaj s pilotom ves čas lahko gledali v hrbet. Slabe pol ure po vzletu s kolumbijskega otoka San Andres smo pristali na malem letališču otoka Providencia.

Trije kolumbijski otoki, ki so globoko v Karibskem morju in teritorialno bliže Nikaragvi kot Kolumbiji, tvorijo provinco z imenom San Andres, Providencia in Santa Catalina. Predvsem San Andres, ki ga od Kolumbije loči 770 kilometrov, od Nikaragve pa le 220, je z belimi peščenimi plažami in turkiznim morjem priljubljena turistična točka Kolumbijcev, ki jih na otok vleče tudi to, da so ga že leta 1953 razglasili za prostotrgovinsko območje, zato je njegovo glavno mesto preplavljeno s trgovinami poceni alkoholnih pijač, tehničnih izdelkov, oblačil in podobnega.

Če bi se temu radi izognili in našli mir na osamljenih plažah, je treba iti še naprej na Providencio in Santo Catalino, a ta pot ni poceni. Povratna letalska vozovnica iz San Andresa stane slabih 200 evrov. Alternativa je katamaran, ki vozi tri ure, a ni dosti cenejši, saj povratna vozovnica stane 135 evrov. Kolumbijci poleg tega za vstop v omenjeno provinco, ki je naravni park, tujcem zaračunajo dodatnih 35 evrov.

image
Most zaljubljencev vodi iz Providencie na Santo Catalino. FOTO: Marko Jenšterle

 

Jezik s ceste


Providencia ima 17 kvadratnih kilometrov površine, Santa Catalina, ki je z njim povezana s stometrskim Mostom zaljubljencev, pa le kvadratni kilometer. Na obeh otokih živi 5000 prebivalcev, med katerimi je kar 100 umetnikov, večinoma glasbenikov.
Elkin Robinson to pojasnjuje z odnosom do kulture. Osem let je od glasbe živel v španski Barceloni, si tam našel ženo in jo iz Evrope pripeljal na Providencio.

image
Elkin Robinson se je z glasbo najprej preživljal v španski Barceloni, potem se je preselil na Providencio. FOTO: Marko Jenšterle
»Rad se pošalim, da so v zgodovini belci na naš otok vozili črnce. Jaz pa sem zdaj naredil ravno obratno.« Elkin je eden slavnejših glasbenikov z otoka, saj ima založbo in menedžerko v Bogoti, leta 2017 ga je Kolumbija tudi promovirala na svetovni glasbeni razstavi Womex na Poljskem. V svojih pesmih prepeva v kombinaciji kreolščine in angleščine in zelo redko v španščini. Večina prebivalcev otokov namreč govori angleško, saj so jih v davnih letih naseljevali priseljenci, ki so tja prišli z Jamajke in Kajmanskih otokov. Zato se tudi ne čutijo Kolumbijce.

Na vprašanje, ali je kreolščino mogoče imeti za jezik, je Elkin odgovoril: »Mislim, da gre bolj za identiteto, saj ima naša kreolščina osnove v angleščini, obstaja pa tudi tista, ki temelji na francoščini. Kreolščina je kultura, jezik je le njen del, saj se pogosto izražamo tudi z gibi. To je jezik s ceste. Naša pravila so drugačna od angleških. Ko v angleščini rečeš the boys, takoj veš, da gre za množino. Mi namesto tega rečemo the boy them. Kreolščino rad primerjam s tradicionalnim karibskim obrokom rondonom (mešanica rib, svinjskega repa, krompirja, banan, kokosovega mleka itd.), s katerim se prehranjujejo tudi prebivalci na otoku Corn Island v Nikaragvi, v mestu Puerto Limon v Kostariki ter seveda na Jamajki. Rondon je tako kot kalipso skupni imenovalec kulture tega prebivalstva, ki je ostalo ločeno v različnih državah. V njem je čutiti vplive različnih kultur. Celo kitajske, saj vanj že dodajajo kitajske žlikrofe. Te kulture so se začele mešati predvsem v času, ko so gradili Panamski prekop in so tja prihajali delavci iz različnih delov sveta.«

image
Tujci gredo najpogosteje z ladjico okoli otoka, ki se ustavi na še manjšem otočku Crab Cay. FOTO: Marko Jenšterle

 

Kot v času prednikov


Turisti, ki pridejo tja, predvsem uživajo v naravi, miru, na plažah in v kulinariki ter v poslušanju legend, ki jih pripovedujejo lokalni prebivalci.
Providencia je svojo kulturo lahko ohranila zaradi oddaljenosti od celine in izolacije, še posebej v času, ko interneta nismo poznali. »Zdaj smo se že naučili, da je naša država Kolumbija. Prej je bilo to zaradi razdalje težko. Kolumbijo smo poznali le po televiziji, potem pa so se s cenejšimi potovanji in novimi mediji začeli intenzivnejši stiki. Z državo, ki je bila v svetu poznana po vojni in narkokartelih, se nismo mogli identificirati. Z razvojem turizma se je San Andres zelo spremenil in je danes že prenaseljen. Obstaja sicer zakon, ki ljudem s celine na otokih prepoveduje bivati dlje kot tri mesece, vendar tega na San Andresu že ni več mogoče nadzorovati. Pri nas se to še spoštuje,« je pojasnil Elkin.

image
Providencia je prežeta z rastafarijansko kulturo. FOTO: Marko Jenšterle
Pevka in kitaristka Hellen Whitaker, ki je ob večerih nastopala za redke goste v sosednjem hotelu, je bolj kot na ohranjanje kreolščine prisegala na bitko za angleščino v spopadu s španščino: »Kreolščina je oboje – jezik in način mišljenja. Na San Andresu zdaj vodijo posebne kampanje za poučevanje kreolščine, ki se samo govori, piše pa skoraj ne. Ne obstaja kreolska gramatika in vsak jo piše po svoje. Čeprav je sestavni del naše kulture, se mi ne zdi smiselno izgubljati časa za njeno učenje, saj bi bilo bolje, če bi se izpopolnjevali v angleščini. Upam, da bodo nekoč naše šole spet samo v angleščini, tako kot je bilo to v času naših prednikov.«
 

Vlada je za več državljanske zavesti


Kolumbijske oblasti si že dolga leta zelo prizadevajo, da bi med domačini San Andresa, Providencie in Sante Cataline vzbudile več državljanske zavesti. Prvi poseg je bil z vzpostavitvijo prostotrgovinskega območja na San Andresu, v šole pa so uvedli tudi obvezno španščino, česar nekoč ni bilo, saj je vse izobraževanje potekalo v angleščini.

Na predlog antropologa Miguela Pinille sem šel neko nedeljo k maši v baptistično cerkev v vasi Bottom House. »Če hočeš videti, od kod naši talenti za petje, potem je to najboljši način,« mi je govoril. Maša je bila resnično en sam koncert v angleščini in kreolščini. Na odru je bil ansambel z električnimi inštrumenti, verniki pa so se zibali in prepevali v živahnih ritmih. Zelo malo pridige in eno samo veselje nad življenjem. Ker se je uro pozneje v moji vasi South West Bay začela še katoliška maša, sem pogledal tudi tja. Župnik nas je v španščini že na začetku začel karati zaradi naših grehov, potem pa je zborček prav otožno zapel.

image
Pokopališče v vasi Fresh Water Bay FOTO: Marko Jenšterle


 

Plaže, hrana in legende


Na otokih Providencia in Santa Catalina ni veliko turistične ponudbe. Na izletu jim pokažejo še skalo na Santi Catalini, ki naj bi spominjala na slavnega pirata kapitana Morgana. Leta 1670 je v enem svojih prvih piratskih napadov Špancem prevzel otoka Providence in Santa Catalina, ki ju je nato uporabljal za izhodišče svojih napadov. Predvsem na Santi Catalini je še mogoče naleteti na stare topove iz tistih časov, v eni tamkajšnjih jam pa naj bi tudi skrival svoje zaklade. Na otokih ni velikih hotelov, saj je med drugim prepovedano graditi stavbe, ki bi imele več kot dve nadstropji. Tur isti, ki pridejo tja, zato predvsem uživajo v naravi, miru, na plažah in v kulinariki ter v poslušanju legend, ki jih pripovedujejo lokalni prebivalci.

Providencia ima 17 km2 površine, Santa Catalina le kilometer.
San Andres je priljubljena turistična točka Kolumbijcev.
Providencia je kulturo ohranila zaradi oddaljenosti od celine.
Malo hotelov, ker je prepovedano graditi visoke stavbe.