Tiskane izdaje
Poletje gre h koncu, med ljudmi pa se še vedno govori o oglasu, v katerem sta se Boris in Sebastian Cavazza nabrušenih jezikov spopadla z rimami. Večina ponavadi preklopi na drug televizijski program, ko so na vrsti reklame, od sredine junija do avgusta pa so komaj čakali, kaj novega jim bosta ponudila slavna oče in sin. Poleg piva, seveda. Ekipa, ki je poskrbela za poletno osvežitev, nam je zaupala podrobnosti iz zakulisja.
Vse se je začelo z idejo v agenciji Luna TBWA, ki se je kreativno odzvala na želje naročnika, Pivovarne Laško. »Razmišljali smo, kako bi čim bolj jasno profilirali blagovno znamko piva, ki izraža samozavest, izkušnje, življenjskost in vitalnost,« pojasni Janez Rakušček, izvršni kreativni direktor pri agenciji Luna. »Vsaka blagovna znamka mora imeti nekaj, v kar iskreno verjame. V Laškem verjamejo, da se pravi značaji ne rodijo, ampak se zgradijo skozi življenje. Projekt smo želeli razširiti tudi transgeneracijsko. V naslednji fazi smo se lotili iskanja likov, ki izražajo silno življenjsko moč in izkušnje. Boris in Sebastian sta edini osebi na svetu, ki lahko nastopita v takšnem projektu,« odločno zatrdi. »Četudi bi šli v Ameriko, boljših protagonistov za tovrstno komunikacijo ne bi našli. Kdo pa bi še lahko tako suvereno operiral z rimami? Ker so si oglasi danes podobni kot jajce jajcu, smo iskali nekaj drugačnega, izvirnega, izrazito izstopajočega. Odgovor na to so bili verzi, ki se lepo povezujejo z igralskim poklicem. Slovenci imamo posebno afiniteto do poezije. To se je pokazalo v nadaljevanju kampanje, ko smo ljudi prosili, naj na spletnem mestu dvoboj.si podprejo svojega favorita. Če je kdo poslal verze, je to štelo za dva glasova. Prišlo je več kot 2500 takšnih, med njimi so bile prave pesnitve. Samo gledali smo!«
Projekta se je lotila uveljavljena ekipa, Lunini kreatorji, tekstopisci, režiser Gregor Vesel, tudi Boris Cavazza je že lani sodeloval z njimi v podobnem oglasu. »Glede na to, da sem imel z njimi odlične izkušnje, nisem veliko razmišljal, ugriznil sem v vabo. Že za prejšnjo reklamo so mi vsi čestitali. Moram pa biti pošten in povedati, da mi je eden od kolegov rekel, da je zame to degradacija in da si tega ne bi smel privoščiti. Odgovoril sem mu: 'Dragi moj, ko sem delal v Trstu, je bil tam ogromen plakat Orsona Wellsa, ki je promoviral stock, zadnjič sem videl, da je Ingmar Bergman posnel spot za neki prašek in tudi sir Laurence Olivier je snemal reklame.' Mislim ... Welles je lepo povedal, da mora delati reklame, ker nima denarja za svoje filme. Vsi veliki hollywodski igralci in režiserji so se v kakšnem delu svojega življenja spopadli z njimi. Sean Connery, na primer, je reklamiral japonski viski, tudi Al Pacino je rad sprejel takšno delo, zakaj je Antonio Banderas sodeloval v reklami za čigumije, tega pa ne vem,« šegavo pripomni Cavazza.
Čeprav Boris ni prvič sodeloval s sinom Sebastianom, je bila zanj tudi zaradi njega izkušnja še bolj razburljiva. V rimarskem dvoboju sta stavila vsak na svoj šarm. »Zelo vesel sem, ko sin dobi kakšno delo, če potem potrebujejo še očeta in me pokličejo, je še bolje, hahaha,« pristavi Boris, Sebastian pa: »No, treba je reči, da so nama ponudili dober scenarij, da se je zbrala vrhunska ekipa, dodaten argument, da sem sprejel ponudbo, pa je bilo ponovno sodelovanje z Borisom. Po dolgem času. Gotovo pa nobeden od naju ne bi šel delat reklame za kakšno ceneno blagovno znamko.«
Profesionalno, a lahkotno
Napeta drama in komedija v enem je, pod taktirko režiserja Gregorja Vesela iz Kinomotela, nastajala devet snemalnih dni. »Takšna komunikacija me je vedno vznemirjala, saj gre za nagovarjanje množice, ki jo je sicer, s filmom na primer, nemogoče nagovoriti,« poudari Vesel. »To je projekt, ki se ga lahko veseliš, in čeprav ga delaš s profesionalno predanostjo, ti še vedno omogoča določeno stopnjo lahkotnosti. Veselil sem se druženja s Cavazzema. Zame je bil to svojevrsten izziv. Če delam oglase, ki jih pač moram za preživetje, včasih že na snemanje pridem utrujen in razdražen, tokrat pa me je gnalo posebno veselje, saj je bilo delo sproščeno, a ustvarjalno.«
Režiserju je uspelo celotno pivsko kampanjo mojstrsko zaviti tako, da je dajala vtis, kot da si Boris in Sebastian verze izmišljujeta sproti, da rime spontano bruhajo iz njunih misli. Toda ne, »vsaka beseda je bila vnaprej predvidena«, razkrije Janez Rakušček, ki je tudi sam sodeloval pri pesnjenju, »in, seveda, še vrsta tekstopiscev, ki jih imamo v agenciji. Toda to je bila zgolj osnova. Potem je prišel Gregor s kakšno idejo, pa smo malo spremenili, kasneje sta se vključila Boris in Sebastian, pa smo še malo dodelali, kar je povsem logično. Kar reče igralec, je vedno prav.« Vesel ga dopolni: »Cilj je jasen, a pri takšnem projektu ne moreš pristajati na stare vzorce. Lahko začneš raziskovati, kar je vrhunsko. Seveda pa je treba v tem primeru omeniti tudi klienta, ki je pogumno zaupal naši smeri in nas celo spodbujal k še večji drznosti.«
In več kot 35 članov ekipe si je dalo duška. »Jaz sem delal, Boris in Sebastian sta se bolj zabavala,« se pošali Gregor, Boris pa: »Seveda je bilo zabavno, zame še najbolj rap. Morda tudi zato, ker se moj vnuk Mark Jacob ukvarja s tem. Nisem vedel, da je tako težko. Nekaj sem si zapomnil: 'Tle maš internet, vreden enga klinca, ima samo dva bata in preluknjana vrata,' hahaha. No, tudi snemanje pri krojaču in v čistilnici je vredno spomina, zraven je bilo več mladih deklet. Gregor, dobre si izbral, hahaha. Še posebej me je navdušila neka Kitajka, ki je perfektno govorila slovensko ... Prijetno je bilo.«
Foto: Jernej Kokol
Prijetno, a kot že rečeno, do konca profesionalno. Intenzivne priprave na snemanje so tekle že mesec prej, kar potrdi tudi Sebastian: »Bil sem tik pred koncem sezone v MGL, kjer sem imel ogromno dela, z eno nogo pa že v pripravah za naslednje projekte. Zame je bilo zelo pomembno, da na snemanju nismo izgubljali časa z nepomembnimi stvarmi. Kljub temu se je nabralo kar nekaj anekdot. Večkrat smo se pošteno nasmejali. Najbolj mi je ostala v spominu slika prestrašenih obrazov ekipe, ko sem se odpeljal z motorjem leteče policije.« (smeh)Snemanje je potekalo v posebej za to priložnost opremljenem studiu, v slogu zlatih starih časov gledališča, in na različnih lokacijah po Sloveniji. »Pri takšnem delu se lahko zgodi marsikaj nepredvidljivega. Lahko pada dež, takrat ko ne bi smel, denimo. Tudi nam se je zgodilo, da je lilo, ko smo snemali na Barju. Opremo smo zvlekli pod ponjave, hec pa je, da se dežja na kameri sploh ne vidi. Če hočeš, da se vidi, si moraš pomagati z umetnim,« razloži Vesel.
Ne tekmovanje, sodelovanje
»Tudi meni so hoteli dati umetne brke. Take, cankarjanske, pa kar čez moj imidž, hahaha,« pripomni Boris. »Rekel sem, da me žgečkajo po nosnicah. To ni šlo skozi.« Z brki ali brez je oče Cavazza v projekt vložil ves svoj šarm, sin pa ni prav nič zaostajal za njim. Rakušček ju zatoži: »Ves čas snemanja sem imel na ušesih ali kje blizu slušalke. Moral sem bdeti nad verzi, mikrofoni, s katerimi sta bila ozvočena Boris in Sebastjan pa so bili vklopljeni tudi med pavzami. Ko sta se pogovarjala s soigralkami, sem bil deležen brezplačnih lekcij iz moške šarmantnosti, hahaha. Težko sem čakal na pavze, samo poslušal sem in se učil.« Ta, na novo razkrita podrobnost celotno omizje sogovornikov požene v smeh, Boris pa se brani: »No ja, saj smo pod kožo vsi krvavi, kajne!«
Poletna tekma je bila ves čas napeta, vse do dneva D, 22. avgusta. Na ta dan je bilo pod Borisovim imenom zabeleženih 55.189, ob Sebastianu pa 58.222 glasov. Rakušček: »Pričakovali smo dober odziv, a nikakor ne tako močnega. Za tako kratek čas je to ... uau.« Ker niso mogli vedeti, komu bo občinstvo bolj naklonjeno, so posneli dve različici konca. Če bi zmagal Boris, bi se verz glasil: »Zmagal sem jaz, ne pa ta pezdé«, čeprav je originalni scenarij predvidel besedo fanté, Sebastian pa bi rekel: »No, zdaj me pa je!«. A ker se je zasukalo drugače, se je mladi Cavazza od gledalcev poslovil takole: »Drago občinstvo, povedalo si svoje mnenje, zmagal sem jaz in mojih rim iskrenje!«
Boris si je oglas ogledal, če ga je po naključju ujel, vseh posnetkov pa sploh še ni videl. Pravi, da tudi na spletno stran dvoboj.si ni nikoli poškilil, da bi videl, kako mu gre: »O tem me je redno obveščala žena. 'Seba šiba', je rekla. Sicer pa, sinovi so vedno na prvem mestu, očetje moramo stopiti korak nazaj. Enkrat sem poskusil celo glasovati zanj, pa je bil sistem naravnan tako, da mi je takoj sporočil: 'Vi, žal, ne morete glasovati.'«
Je Sebastian pričakoval zmago? »Ničesar nisem pričakoval, sem pa že po nekaj snemalnih dnevih vedel, da imamo v rokah dober izdelek,« poudari. »Kar se zmage tiče, mislim, da je bolj pomembno sodelovati kot točiti solze zaradi poraza. Z Borisom nikoli nisva tekmovala, sva pa vedno z veseljem sodelovala. In tako je bilo tudi zdaj. Super izkušnja, le ena težava je. Zdaj se vsi derejo za mano: 'Dej za eno Laško!'«
