Motiva za obisk Slovenije: Ana Roš in Bled

Lani je več kot 60 odstotkov obiskovalcev Ljubljane kot motiv za prihod navedlo hrano, pijačo in lokalne specialitete.
Objavljeno
20. februar 2019 10.30
Posodobljeno
20. februar 2019 10.30
Odprta kuhna je domiselno povezala kulinariko in turizem v Ljubljani in idejo razširila še po drugih mestih. FOTO: Jure Eržen
Ne le ljubezen, tudi potovanja gredo skozi želodec, potrjujejo svetovni trendi v turizmu. Tem poskuša slediti tudi Slovenija. Leta 2021 bo nosilka naziva evropska gastronomska regija, Ljubljana se predstavlja kot kulinarična destinacija, čez en mesec bo pri nas evropski simpozij hrane (European Food Summit), ki obljublja prihod »velikih umov s področja kulinarike«. Nas pa je zanimalo, ali je kulinarika tudi motiv za prihod turistov.

Direktorica Turizma Ljubljana Petra Stušek je ob napovedi evropskega simpozija hrane, ki se bo začel 16. marca v glavnem mestu, že dejala, da je gastronomija čedalje pogostejši vzgib za prihod obiskovalcev. To potrjujejo podatki, ki so jih pridobili v raziskavi o potrošnji prostočasnih turistov, v kateri so jih v letih 2016 in 2018 spraševali o namenu obiska Ljubljane.

Lani je kot motiv prihoda hrano, pijačo in lokalne specialitete navedlo slabih 63 odstotkov turistov, leta 2016 je bil ta delež 39-odstoten.

image
Odprta kuhna se bo predpremierno odprla 16. marca. FOTO: Igor Mali


To naj bi dodatno spodbudil European Food Summit. »Povečanje števila prenočitev v Ljubljani v času nizke sezone je tudi eden glavnih in dolgoročnih ciljev dogodka,« so poudarili pri Turizmu Ljubljana. Simpozij je pravzaprav nadgradnja dogodka, ki so mu še lani rekli Gourmet Cup, blagovne znamke, povezane s kulinariko, pa so začeli razvijati pred petimi leti.

Španci, Italijani, Britanci, Rusi
Največji delež zvestih gastronomskih turistov, to je tistih, ki deželo obiščejo prav zaradi gastronomije, je v Španiji, Italiji, Veliki Britaniji in Rusiji (več kot 30 odstotkov), z malenkost manjšim deležem sledita Francija in Danska. V zadnjem času se med njimi vzpenjajo tudi Švicarji in Švedi. Veča se tudi število gostov s čezmorskih trgov, zlasti iz ZDA in Avstralije. »Glede na delež prenočitev, ki jih tuji turisti ustvarijo v Sloveniji, pa med glavne trge, tudi ko govorimo o gastronomskih turistih, uvrščamo Italijo, Avstrijo in Nemčijo,« so povedali pri STO.

 

Ko gremo brez skrbi na kosilo


Da je Ljubljana kulinarična destinacija, je, kot se zdi, še pred mestno turistično organizacijo spoznala Iva Gruden, ki v okviru blagovne znamke LjubljanaNjam od leta 2013 pripravlja kulinarične sprehode po Ljubljani. Takrat se ji je zdelo, je pojasnila, da si slovensko glavno mesto zasluži identiteto na področju kulinarike.

Njen odgovor na vprašanje, kdaj lahko destinacijo brez zadrege imenujemo kulinarična, je preprost: Ko ima v ponudbi značilne in edinstvene jedi in se nam ni treba spraševati, ali bomo dobro jedli, ali bomo plačali ustrezno ceno, ali nam bodo korektno postregli … Tako lahko, kot je navedla za primer, brez skrbi potujemo po Italiji ali Španiji, večini azijskih držav. Tudi v kanadskem Vancouvru, kjer je živela poltretje leto in kjer je veliko priseljencev z azijskimi koreninami, se je lahko vselej zanesla na dobro postrežbo.

image
Iva Gruden je pred petimi leti ugotovila, da potrebuje Ljubljana identiteto tudi na področju kulinarike. FOTO: Igor Zaplatil


Hrana vsekakor je pomemben motiv za potovanja, tudi v Slovenijo, kar se navsezadnje potrjuje na njenih turah. »Po mojih izkušnjah sta najpomembnejša razloga za obisk Slovenije Ana Roš in Bled,« je poudarila, a dodala, da prihajajo njeni gosti večinoma iz anglosaških držav. Sicer so bila potovanja vselej povezana tudi z dobro hrano, je poudarila, zasluge za to, da se je v besednjak sodobnega popotnika in turista tako močno zasidrala beseda foodi, imajo predvsem družbena omrežja. »To je le nov izraz za nekaj, kar je že obstajalo, a z dodatkom vizualnega,« meni Iva Gruden.
 

Treba bo še delati


Ana Roš je tudi osrednje ime evropskega simpozija hrane. Med kuharske zvezdnike so jo »izstrelili« epizoda v Netflixovi oddaji Chef's Table, priznanje za najboljšo kuharsko mojstrico na svetu in lanska uvrstitev Hiše Franko med 50 najboljših svetovnih restavracij.

image
Ana Roš je postala osrednja promotorka Slovenije in njene kulinarike. FOTO: Jože Suhadolnik


Tudi zaradi njene ambasadorske vloge bo Slovenija leta 2021 evropska gastronomska prestolnica. Kaj si misli o slovenski gastronomiji, je pred kratkim že povedala za Delo: »V tej debati se dolgočasno ponavljam. Če hočemo zares biti gastronomsko razvita država in imeti več vrhunskih kuharjev, bi morali najprej imeti več lokalov, ki bi interpretirali dobro staro domačo hrano z najboljšimi možnimi in sledljivimi živili. S tem da domača hrana ni zgolj krvavica ali klobasa z zeljem. Samo v Posočju imamo zabeljeno polento, kobariške štruklje, friko, sirovo juho, čompe s skuto … Težko rečemo, da smo razvita gastronomska destinacija. Prostor pa je vsekakor pripravljen, da začnemo od začetka. Najprej spoznajmo svoje korenine, potem bosta tudi gost in kuhar pripravljena narediti korak naprej.«

Kulinarični sprehodi in večerja na zajli
Z začetkom evropskega simpozija hrane bo 16. marca predpremiero doživela tudi »najbolj priljubljena kulinarična tržnica na sončni strani Alp«, Odprta kuhna. Obiskovalce bodo ta dan na kulinarični sprehod popeljali nekateri ljubljanski chefi, med njimi Igor Jagodic (Restavracija Strelec), Janez Bratovž (JB Restavracija), Jakob Pintar (TaBar), Jorg Zupan (Atelje), Mojmir Šiftar (Evergreen) in Peter Kovač (Maxim). V nedeljo, 17. marca, bo osrednje prizorišče dogajanja na Krvavcu (posebno doživetje bo večerja na zajli), vrhunec dogodka pa bo 18. marca, ko sta na sporedu strokovni simpozij in (razprodana) doživljajska večerja.

 

Kulinarika takoj za znamenitostmi


Etnolog Janez Bogataj, ki je sodeloval pri kandidaturi za naziv evropska gastronomska destinacija, je na vprašanje, ali turisti pridejo v Slovenijo zaradi kulinarike, ravno tako nedvoumno odgovoril: »Ne še.« Nikakor pa ni sporno, da je to zelo pomemben motiv za potovanja. »Svetovna turistična organizacija je na drugo mesto za kulturne in naravne znamenitosti postavila kulinariko,« je poudaril Bogataj.

Po njegovem mnenju je Slovenija, kjer imamo včasih še domačini težave našteti nekaj najbolj značilnih jedi, kulinarična destinacija predvsem zaradi velike različnosti. Temu botruje predvsem geografska lega na stičišču evropskega, alpskega, mediteranskega, kraškega in panonskega prostora, kar je skozi stoletja vplivalo na razvoj in oblikovanje specifičnih kulturnih in življenjskih slogov. Tako ima zdaj Slovenija 24 gastronomskih regij, 365 značilnih lokalnih in regionalnih jedi in pijač ter tri vinorodne dežele. »V strokovni srenji vedno znova poudarjam, da imamo lahko v Sloveniji eno jed, ki ima več različnih imen, in hkrati različne jedi, ki jim enako pravimo,« je ponazoril sogovornik.

image
Strokovnjaki so v Sloveniji prepoznali 365 značilnih lokalnih in regionalnih jedi in pijač. FOTO: Tadej Regent


Slovenija bo sicer prva, ki bo kot država dobila naziv evropska gastronomska destinacija. Kot je pojasnil Bogataj, je bila prvotna zamisel, da bi se zanj potegovali Primorska ali Osrednja Slovenija, a so kmalu ugotovili, da bi bilo zaradi reprezentativnosti in relativne majhnosti države treba prositi za izjemo. Doslej so naziv na primer pridobile regije Katalonija (Španija), Minho (Portugalska), Aarhus (Danska), vzhodna Lombardija (Francija) in Gauja – Riga (Latvija), Galway (zahodna Irska) in severni Brabant (Nizozemska). Letos pripada regijama Sibiu (Romunija) in južni Egej (Grčija).

»Mednarodna strokovna komisija je ob razglasitvi poudarila, da je Slovenija navdušila z gastronomskimi presežki ter zavezo k trajnostnemu razvoju, povečevanju kakovosti življenja in izobraževanju na področju zdravega in sonaravnega bivanja,« so poudarili pri Slovenski turistični organizaciji (STO). Ta je gastronomijo v strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 identificirala kot enega od desetih vodilnih turističnih produktov. Prvi premik v tej smeri je bil sicer narejen že leta 2006, ko je država dobila prvo samostojno strategijo gastronomije.
 

Dober glas seže v deveto vas


Izjemnost posameznih restavracij in gostiln ter njihovih kuharskih mojstrov, bogato ponudbo vin in butičnih piv je prepoznal tudi eden najpomembnejših gastronomskih vodnikov sveta Gault&Millau, in tako smo letos dobili prvo izdajo za Slovenijo. O gastronomskem razcvetu države so, kot so poudarili pri STO, poročali številni tuji mediji, med njimi BBC, CNN, Condé Nast Traveller, Vogue, The Sunday Times, The New York Times, Der Feinschmecker in mnogi drugi.

BBC je na svoji spletni strani januarja objavil lestvico desetih svetovnih destinacij za gurmanske navdušence in Ljubljano uvrstil na tretje mesto – z besedami, da gre za prestolnico Slovenije, katere kulinarična kultura predstavlja Evropo v malem. Nazadnje je CNN pred dvema letoma Brda postavil na seznam 11 najboljših vinskih regij sveta.